Pravijo, da so največ vredne in najbolj cenjene stvari, ki so redke. V Reykjavíku je to sonce. Otoška država Islandija leži tik pod arktičnim vzporednikom, zato je pri njih večinoma trda tema. Islandci tako toliko bolj cenijo sonce, ko se to poleti za kratek čas prikaže. Ulice v Reykjavíku se napolnijo, delavci v tovarnah dobijo kolektivni dopust zaradi lepega vremena in nasploh nihče več ne dela. Vsi se sprehajajo v kratkih majicah (temperature so kljub temu še vedno najbližje našim zimskim) in mladenke pokažejo popke. Kot da šele s soncem zaužijejo življenje.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Pravijo praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
da da podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
največ največ splošni prislov; presežnik
vredne vreden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
cenjene cenjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
stvari stvar samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
redke redek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
V v predlog; mestnik
Reykjavíku reykjavíku splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
sonce sonce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
Otoška otoški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
država država samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Islandija Islandija samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
leži ležati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tik tik splošni prislov; nedoločena stopnja
pod pod predlog; orodnik
arktičnim arktičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
vzporednikom vzporednik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
zato zato priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pri pri predlog; mestnik
njih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, mestnik
večinoma večinoma splošni prislov; nedoločena stopnja
trda trd splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
tema tema samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Islandci islandec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
toliko toliko splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
cenijo ceniti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
sonce sonce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
ko ko podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
poleti poleteti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
za za predlog; tožilnik
kratek kratek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
čas čas samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
prikaže prikazati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Ulice ulica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
v v predlog; mestnik
Reykjavíku reykjavík samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
napolnijo napolniti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
delavci delavec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
tovarnah tovarna samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
dobijo dobiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
kolektivni kolektiven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
dopust dopust samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
zaradi zaradi predlog; rodilnik
lepega lep splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
vremena vreme samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
nasploh nasploh splošni prislov; nedoločena stopnja
nihče nihče nikalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
več več členek
ne ne členek
dela delati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Vsi ves celostni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
sprehajajo sprehajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
v v predlog; mestnik
kratkih kratek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
majicah majica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
temperature temperatura samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
kljub kljub predlog; dajalnik
temu ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, dajalnik
še še členek
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
najbližje blizu splošni prislov; presežnik
našim naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, ednina, orodnik, množina svojine
zimskim zimski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
mladenke mladenka samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
pokažejo pokazati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
popke popek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
Kot kot podredni veznik
da da podredni veznik
šele šele členek
s z predlog; orodnik
soncem sonce samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
zaužijejo zaužiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
življenje življenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2002
vrsta besedila: Revije
naslov: Svet in ljudje
avtor: neznani novinar