V blejski župniji so bili nad ministrovo odločbo, kot rečeno, zgroženi. upnik dr. Janez Ambrožič razlaga, da se, "izhajajoč iz tega, kar piše v odločbi, poroke na blejskem otoku ne bodo več mogle izvajati. Če župnija ne bo lastnik, se tudi maševati ne bo smelo," dodaja. "Če bo v cerkvi muzej, v njej ne morem maševati," nadaljuje in sklene: "Če bo država gospodar, Cerkev nima na otoku kaj početi." No, na ministrstvu za kulturo berejo ministrovo odločbo povsem drugače kot blejski župnik. Iz dejstva, da je bil blejski otok uvrščen med kulturne spomenike, ki so prešli v last države, zatrjujejo, nikakor ne izhaja, da se v otoški cerkvici poslej ne bi smelo opravljati verskih obredov, maševati ali sklepati cerkvenih porok. Nasprotno. Ne nazadnje, maševanje, ki se je v otoški cerkvici obnovilo z zamenjavo režima, je na blejskem otoku znova steklo že leta 1990, se pravi precej pred tem, preden je upravljalec blejskega otoka postala blejska župnija. upnija se bo, kot napoveduje, na odločbo ministrstva za kulturo pritožila in poskušala doseči vrnitev otoka na upravnem sodišču. To bo dokončno odločilo o denacionalizacijskem zahtevku. A ker je upravno sodišče pričelo delovati šele 1. januarja letos in še niti ni v celoti popolnjeno s sodniki, se utegne postopek pred upravnim sodiščem precej zavleči. Interese blejske župnije bo ves čas postopka pred upravnim sodiščem varovala začasna odredba nekdanjega ministra za kulturo dr. Andreja Capudra, po kateri sme župnija gospodariti z otokom vse do dokončnosti denacionalizacijske odločbe. Ko pa bo upravno sodišče odločilo in bo odločba o denacionalizaciji blejskega otoka postala pravnomočna, bo z blejskim otokom bodisi še naprej gospodarila blejska župnija (le da to pot kot lastnik, če bo, seveda, upravno sodišče otok prisodilo njej), bodisi bo upravljanje otoka poverjeno izvajalcu, ki ga bo ministrstvo za kulturo moralo izbrati na javnem razpisu. Dotlej pa, kot rečeno, ostaja v veljavi status quo, v katerem z otokom gospodari župnija.