Na vrhu matajurja ter si ogledali nekatere rove in ostanke iz 1. svetovne vojne. Ko smo prišli do tabornega prostora, je že prijetno dišalo po nedeljskem kosilu naše Vesne. Popoldne so nekatere otroke obiskali starši in si skupaj ogledali taborni prostor, drugi pa so se zabavali po svoje in komaj čakali, da so se začele tradicionalne taborne oziroma »olimpijske« igre. Pred večerjo so otroci dobili napotke za izlet naslednjega dne in kmalu utrujeni odšli spat. 7. DAN: ponedeljek, 7. 8. V ponedeljek je bilo vstajanje za nekatere malo bolj zgodnje kot za druge. Prva, maloštevilčna skupina petih odraslih in treh pridnih otrok se je že ob 5.30 odpravila s 560 metrov visokih Drežniških Raven proti 2142 metrov visoki Krničici. Druga, mnogoštevilčna »uporniška« skupina preostalih si je zadala nižji cilj, ker je svoje moči »šparala« za izlet na Krn. Do planine Zaprikraj (1208 m) so hodili malo manj kot 2 uri in bili okoli 13.00 že nazaj v taboru. Popoldne so nekateri otroci veselo tekali po taboru, drugi so si čas krajšali z različnimi igrami. Tisti, ki so osvojili vrh Krničice, pa so se za nagrado, v spremstvu odraslih, s kanuji popeljali po reki Soči. Ker je bila vremenska napoved za naslednji dan obetavna, so se vodniki odločili, da bo cilj naslednjega dne mogočni Krn, ki smo ga vseskozi opazovali iz našega tabornega prostora. 8. DAN: torek, 8. 8. nato nadaljevali pot proti vrhu. Ko smo osvojili 2244 metrov visoki Krn, se nismo mogli nagledati prečudovitega razgleda okoliških vrhov. Z vrha smo na eni pripomočki. Najprej so krstili Jonatana Jarca in ga preimenovali v Alpina. Za njem je bila na vrsti Tjaša Cankar, ki je dobila ime Vijolica. Zadnji krščenec je bil