“Roman Zvezdnate noči pred- stanu ob reki Ind, kjer so “zvezde pojma, kdo bog sploh je …”. Alek- lahko zre v zvezde – kresnice, stavlja začetek dveh mojih velikih kot kresnice” in kjer se samo po sander od kresnic rije po svoji no- življenje, ki odpira prostor sanjam življenjskih pustolovščin: književ- sebi zastavlja magično vprašanje – tranjosti in skuša dognati, kaj ga je in ljubezni. Ob Indu sprejme nosti in alpinizma. V njem sta se zakaj, se poti obeh zavojevalcev napotilo na goro: “Hotel sem pre- življenje vdano in mirno, v sozidealno združili v popolni sim- srečata. Oba protagonista silijo na magati življenje samo …Hlastal vočju z mislijo, ki ga oplazi že na biozi in mi tako nakazali sanjsko pot nemir, nestrpnost, večni sem po njem. In tedaj me je obup gori: “Resnična ljubezen gre čez, potovanje v širjave duha in pro- dvom, obenem pa se ob Aleksan- privedel do ihte po uspehu je tista, ki ostaja mimo besed.” stranstva sveta.” V svojem drovi usodi izriše misel, da se vsa ...Obup, ki je le želja po ljubez- Tudi Franc, glavni protagonist Jelinčičeve tigrovske drame Upor razmišljanju avtor tudi poudarja, velika dejanja rojevajo iz bolečine ni.” da bo naša gorniška literatura prepovedanega, iz majhnih Vendar, v življenju je tako, da se obsojenih, razmišlja o smislu, o vedno omejena, “če bo dajala duševnih ran, torej iz manka, iz slej ko prej ves začetni zagon spre- strahu in pogumu in pravi: “Juprednost kamnu pred človekom, nezadostnih odnosov, ki ne zmo- meni v apatijo, v oči, ki izgubijo nak je samo tisti, ki zna sprejeti junaštvu pred šibkostjo, zunanjo- rejo potrditi naše identitete, iden- lesk. Ambicije popustijo, prazni- vsakdan /…/ Junaško življenje je sti pred notranjostjo, gotovosti titete slehernika kot individuuma na ostaja. Ne oddaljeni eksotični majhno življenje ob ljubljeni osepred dvomom.” Tako v Jelinčiče- z vsemi razsežnostmi bivajočega. kraji ne najvišje gore je ne morejo bi, ne da bi jo prizadel.” vi alpinistični prozi ostaja gora Pa tudi iz slepe zazrtosti vase, kot zapolniti. Kaj je torej tisto, kar je Duško Jelinčič torej tudi v svojih novih literarnih delih ostaja presimbol univerzalnega naprezanja, zna to izraziti pakistanski nosač bistveno?! poznaven, bodisi v metafora za človekoalpinistični temavo hotenje in hrepetiki bodisi v zgodonenje sploh, obevinski, saj je vertikanem pa se izrisuje la njegove književmisel, da nobena nosti človek, rdeča prostorska prostrannit pa refleksija: nestva ne odžejajo člonehno iskanje višin veka, saj in globin ter poskus nepotešenost, kljub samopreseganja. Ali vsakovrstnim podvikot pravi sam v uvogom, ostaja človekodu k Zvezdnatim va imanentna lakonočem: “Temu kata. Zanimiva je tudi menju je treba dati misel, ki jo avtor izdušo, in to bom stopostavi, namreč, da ril tako, da bom opije alpinizem morda soval edino, kar je le višja razsežnost resnično posebno popotništva, a da je in torej vredno najvišja stopnja pootetja spominu. tovanja pisateljeOpisoval bom tisto, vanje. kar se vsakič spreNova Jelinčičeva minja, in to je le čloknjiga, monodrama V izolski knjigarni Libris je 15. novembra Ines Pešorda predstavila novi knjižni opus Dušana Jelinčiča vek, ki ima to poAleksander od kresebnost, da ima snic je pravzaprav nekakšen siže in obenem epilog Gulam, ko vrednoti podvige evro- Aleksander Veliki zapusti Ind in dušo, mrzlo kamenje pa mu bo le Zvezdnatih noči. Zgodba v Zvezd- pskega alpinista: “Ti govoriš o ve- se kot največji vojskovodja vseh zunanja kulisa.” natih nočeh se konča v skardskem likih ciljih, o duhu, ki se približuje časov vrne domov nepotešen, sk- Uvodnik v monodramo je izpod hotelu in prav tu se začenja mo- popolni resnici, o absolutnem rivni pripovedovalec – Aleksander peresa Marka Sosiča, poglavitna nolog Aleksandra od kresnic, v ka- /…/ A edina resničnost je le tvoja od kresnic, alpinist, pa se po neu- misel uvodne besede pa je avtorjeterem pripovedovalec globinsko pritlikava, smešno drobna ambi- spelem poskusu osvojiti goro va sinteza, da sta strah in nemir, ki vrednoti dogajanje v samem ro- cija, tako vsakdanja, tako banalna ustavi. Ne vrne se domov, ne vrne ženeta človeka v iskanje, v neznamanu in hotenje alpinista, ki ga in tako zemeljska, da jo s težavo iz- se v “civilizacijo”, ostane ob Indu. no, v spoznavanje in odkrivanje, poveže s hotenjem Aleksandra Ve- rečem. Ti se nočeš približati bo- Prepozna prostor in zaživi tako, atributa, iz katerih vzcveta lepolikega. Stična točka dveh časovno gu, temveč biti le najboljši med da si ustvari tudi vzporedno ta. Ines Cergol oddaljenih usod je prostor. V Paki- sebi enakimi. Takimi, ki nimajo življenje – življenje, v katerem