Ljubljana - Pred Večerom velikanov v Tivoliju 30. junija nam jo je ob tej temi včeraj že drugič zagodel tiskarski škrat. Najprej ko smo med Olimpijinimi velikani, ki so se poslavljali, ob omembi Jelovca, Vilfana, Kotnika in Tovornika pozabili Hauptmana, včeraj pa nam je “ušla” še zadnja Zdovčeva uradna Olimpijina sezona 2001/02, ko je najuspešnejši slovenski košarkar vseh časov nosil dres s številko 10. V tej sezoni v Olimpijinem dresu je na koncu DP, polnega stresov, zaradi finančne krize z zmaji le osvojil državni naslov in tako je po vnovični vrnitvi v Tivoli dvignil “kanto” ter popravil spodrsljaj iz sezone 1999/2000, ko je bila v njegovi prvi Olimpijini sezoni v osamosvojeni Sloveniji boljša Krka. V tisti sezoni so zmaji osvojili slovenski pokal in bili v evroligi uvrščeni med petim in osmim mestom, sam pa je nosil dres s številko 7 na 22 tekmah in bil tretji strelec kluba z 213 doseženimi točkami (povprečje 9,7), medtem ko je v njegovi drugi in zadnji (deveti) sezoni v zeleno-belem dresu (2001/02), tokrat s številko 10, dve sezoni pozneje na 18 evroligaških tekmah Zdovc kot kapetan U. Olimpije dosegel 112 točk (6,2 povprečje). V Zdovčevi zadnji sezoni so bili zeleno-beli ob osvojenem maksimumu v državi (pokal za prvaka in pokal) v evroligi uvrščeni med 12. in 16. mestom. Zanimiva je bila moč obeh Olimpijinih postav v Zdovčevih sezonah pri Unionu Olimpiji. Medtem ko so za zmaje ob Zdovcu v sezoni 1999/2000 igrali Bečirović, Golemac, Milačić, Duščak, Zadravec, Brezec, Kotnik, Milič, Jasikevičius, Paravinja, Kovačič, Modrić in Berry, je bila postava zmajev v njegovi zadnji sezoni, ki jo je zadnjič po številnih letih vodil tudi trener Zmago Sagadin, po imenih podobno močna, in sicer so za zmaje v sezoni 2001/02 igrali: Welsch, Golemac, Ilievski, Boisa, Modrić, Udrih, Awojobi, Ciruss, Mujezinović, Hukić, Nicević, Stefanov in Subotić. Ta postava je v finalu DP s Krko opravila po hitrem postopku (3:0), v zadnji tekmi 12. junija pa je bilo kar 83:58 in zmaji so se Dolenjcem z Zdovcem na čelu dodobra maščevali. Ljubljančani so v tistem skrajšanem DP gladko zmagali na vseh 19 tekmah, tekmece so v povprečju premagovali z več kot 20 točkami razlike, do pokalnega naslova pa so prišli po šestih tekmah s povprečno razliko +33. V prvi ligi Goodyear, ki so jo osvojili brez težav, so izgubili le s P. Laško in Krko. Na poslovilnem spektaklu 30. junija med Evropo in Olimpijo v dvorani Tivoli z imenom Večer velikanov bodo prisotni mnogi izmed teh, a tudi številni drugi, s katerimi je igral v svoji bogati karieri. Na seznamu je kar 30 njegovih nekdanjih soigralcev iz različnih klubskih oziroma državnih ekip. Jure Zdovc se je rodil 13. decembra 1966 in zbral 83 nastopov v dresu jugoslovanske reprezentance, majico s slovenskim državnim grbom pa je oblekel 57-krat. Najprej je igral za Comet iz rojstnih Slovenskih Konjic, kjer je začel tudi kot trener. Igralsko je po prihodu v Ljubljano blestel v Olimpiji, za katero je podpisal desetletno pogodbo, a jo je po sedmih letih ob plačani odškodnini prekinil. Igral je za Knorr iz Bologne (Kinder), Limoges, Iraklis, Paris SG, Tofas, Panionios, G. Slovan in nazadnje še za Split. Osvojil je zlato kolajno na EP 1989 v Zagrebu in 1991 v Rimu (te kolajne ni dobil zaradi razdora v SFRJ), postal je svetovni prvak leta 1990 v Buenos Airesu, v dresu Limogesa je osvojil na zaključnem turnirju v Atenah evropski klubski naslov, leta 1988 pa je na OI v Seulu osvojil srebro.