Dizajner ne more mimo oglasa, ne da bi ob njem kritično pomislil na vse možne negativne strani, ki ga spremljajo. Vsako stvar, ki zagleda, najprej popredalčka, saj bog ne daj, da bi šlo nekaj kar nekam mimo njega. Vse je na svojem mestu, tudi dizajnerjeva samozavest. Dizajner ni glasen. V družbi si ne štofiri po nosu in ne spušča čudnih zvokov, še najmanj pa smrdi. Njegov vonj je vedno nekaj, kar stane preko 80 €, v večini primerov je to Lacoste, Calvin Klein ali Hugo Boss. Dizajner ne nosi peder tašne, ki se jo natakne okoli pasu. Dizajner, če je moški, vse stvari spravlja v žepe ali v redkih primerih k torbici od MacBooka, ki ga pogosto nosi s sabo. Če je dizajner ženska, spravlja ta stvari v pisano torbico zraven iPhona ali pisane Nokie, na kateri ima nastavljeno melodijo Sex v mestu. Dizajner je samski, ampak sexa kar pogosto. Pa ne zato, ker bi mu pasalo, ampak zato, da drugi ne bi rekli, da je gej. Dizajner ima najnovejšo styling frizuro, ki na prvi pogled izgleda skuštrana, ko pa dobro pogledaš, opaziš lesk gela L’oreal, ki si ga vsako jutro pridno namaže na lase. Dizajner je tekmovalen. Zaradi narave dela vedno spremlja konkurenco, brska po Facebooku, LinkedInu, Twitterju, Flickerju in bere tuje RSS-e, kjer ostane v stiku z vsem, kar mu konkurira. Dizajner ne mara blondink, ker dobro ve, kakšni so stereotipi. Njegov/a partner/ka, če ga/jo že izjemoma ima, ni tipičen/na lepotec/ica, ampak ima lastnosti, ki jih nima nihče drug. Po osebnosti sta si zelo podobna, vendar on/a ne