Zanimiv je še en podatek, ki kaže na posebno dobrotljivost in odrekanje pri slovenskih starših, in sicer, da ima približno 92 odstotkov slovenskih otrok svojo sobo (raziskava iz leta 1993). To pomeni če upoštevamo povprečno površino slovenskega stanovanja da se je precej staršev umaknilo v dnevno sobo. Otroci so postali središče družine in zasebnosti, starši pa pogosto skozi otroke kanalizirajo svoje nekdanje ambicije. Današnje generacije so torej nekako zazibane. V družini je, ne nazadnje, poskrbljeno za osnovno udobje (pranje, likanje, kuhanje), torej za opravila, ki jih odraščajoča mladež ni prav kmalu pripravljena prevzeti. Namesto volčje svobode se otroci odločajo za pasje udobje; raje izberejo privilegij opranega perila in polnega hladilnika. Mehko jim je postlano in temu se niso pripravljeni odpovedati. To je generacija, ki je začutila, da so starši postali uvidevnejši, bolj liberalni, da ne tečnarijo prepogosto in da nekako nadzorujejo komunikacijo z otroki, ki je bila včasih zelo enosmerna. Danes gre za dogovor, starši so previdni, saj se bojijo, da bi otroci prehitro odšli. V vlogi čuvarjev in varuhov družinskega okolja se dobro počutijo.