Zjutraj so bile sanje še zelo žive. Zavohal je zoprn smrad, ki se je širil okoli njega. Smrad po postanem cigaretnem dimu in alkoholnem znoju. Na stežaj je odprl balkonska vrata. Slekel si je vse cunje in se šel stuširat. Potem si je umil zobe. Oblekel se je v čista, oprana oblačila. Njegova glava je bila kot pločevinasta škatla, vsak najmanjši šum je občutil kot ropot. V kuhinji si je nalil pomarančni sok in se prisilil, da je pojedel nekaj krekerjev. Še vedno mu je bilo slabo. Na uro si sploh ni upal pogledati. Vedel je, da zamuja v šolo. Sonce je bilo že previsoko na nebu. Zaprl je oči. Mame ni bilo doma. Upal je, da ga ni videla vsega pijanega, povaljanega in smrdečega ležati v postelji. Šel je nazaj v sobo in zamenjal še posteljnino. Vse umazano perilo je stlačil v pralni stroj. Potem je zaprl balkonska vrata. Končno je pogledal na uro. Približno polovico pouka je zamudil. Če se hitro odpravi od doma, bo ujel zad220