Od Valerije sem izvedel še mnogo zanimivih stvari. Ste na primer vedeli, da solata, ki že nekaj dni stoji na prodajni polici, v sebi nima skoraj nič več hranljivih vrednosti in jo je zato najbolje kupiti pri kmetici, ki jo je na polju odrezala tisti dan. Da že narezane in oprane solate ni priporočljivo kupovati, saj nikoli ne veš, v kakšni vodi so jo prali? In da je tudi sadje, ki ga olupiš, priporočljivo oprati kot vsako drugo, saj so ga pred teboj prijeli vsaj še trije drugi ljudje (prevoznik, trgovka, drug kupec), kar pomeni, da z roko vse z lupine preneseš na sadež? Ter da je sadje na splošno najbolj priporočljivo kupovati v času, ko zori. Valerija nas je naučila tudi pravilnega izbora nožev (bolje je investirati v enega dobrega kot tri slabe) in kako nasekljaš čebulo kot profesionalec, ne da bi čez pol ure z odrezanim prstom pristal na urgenci. Trik je v pravilnem držanju tistega, kar sekljaš. Zadevo moraš prijeti s stisnjenimi prsti, ki jih postaviš popolnoma navpično, pri tem pa je ta prijem videti skoraj tako, kot bi gledal Brucea Leeja, kako se pretepa v katerem od svojih filmov. Nato konico noža skoraj zapičiš v rezalno desko ter ob prstih gor in dol premikaš zadnji del noža. Seveda je kljub dobri tehniki potrebno še veliko vaje, da si tudi videti kot profesionalec.