Ja, dokler je bil še pri močeh, da mu je fural konje po strmih njivah na Zgornjem, in dokler mu je še lahko dvigoval s podajalnikom težke kupe detelje in napol suhe trave v stog, ja, takrat mu je bil dober. Ko pa je ostarel, omagal, ko kar naenkrat ni bil več za nobeno rabo, je Pintar povedal svoje: »Martin, v dom boš moral. Ne moreš biti takole na grbi zdaj enemu, zdaj drugemu. Saj imaš nekaj pokojnine, nekaj bo dala zraven socialna pa bo. Skromen si, pil ga boš malo manj, kar bo tudi za zdravje dobro, pa vsak dan boš sit in legel boš na oprane rjuhe.«