Šaron je imel za obisk kar dva dobra razloga. Če bi mu namreč izraelska oblast preprečila obisk tega kraja ali ne bi mogla zagotoviti njegove varnosti (med Šaronovim obiskom je po bližnjih ulicah patruljiralo kar 1000 policistov), bi s tem dokazal, da dejansko že zdaj nimajo suverenosti nad Tempeljskim gričem. Takšen dokaz pa bi bil seveda močna klofuta Barakovim mirovnim prizadevanjem in dober obet za uspeh nezaupnice Barakovi vladi. Drugi vzrok za Šaronov obisk, ki ga je palestinska oblast označila kot golo provokacijo, pa je bil povsem strankarski. Predvčerajšnjim je namreč izraelski državni tožilec razkril, da ne bo vložil obtožnice zaradi domnevnega sprejemanja podkupnin proti nekdanjemu premieru Benjaminu Netanjahuju, ki je Likud vodil pred Šaronom. Ker se znotraj stranke vedno glasneje pojavlja prepričanje, da lahko Likud le z Netanjahujem zdaj ko je opran suma zlorabe javnega položaja zatrese stolček laburističnega premiera Ehuda Baraka, je moral Šaron začeti svojo volilno kampanjo in upravičiti svoje voditeljsko mesto.