Bratislava »Takšnega preobrata in takšne prevare še nisem doživel v svoji politični karieri. Ne ko sem bil na oblasti ne ko sem bil v opoziciji,« je besno razlagal nekdanji slovaški premier in vodja največje opozicijske stranke Mikulaš Dzurinda po tistem, ko so v parlamentu brez težav izglasovali sprejetje lizbonske deklaracije. Samo nekaj ur pred glasovanjem je namreč grozilo, da bo opoziciji uspelo zrušiti lizbonsko pogodbo, pa ne zato, ker bi ji nasprotovali, ampak zato, da bi se maščevali vladi in vladajoči koaliciji, ker je v parlamentu izglasovala novi zakon o medijih. Ta po mnenju medijev in opozicije na široko odpira vrata popravkom, pojasnilom, odgovorom tistim, ki se s članki in prispevki ne strinjajo, tudi če v njih ni napak ali zgrešenih citatov, in tako omogoča poplavo besedil užaljenim strankam ali nezadovoljnim posameznikom. Izračun je pokazal, da bi koaliciji zmanjkalo pet glasov, da bi izglasovala lizbonsko pogodbo. Toda ko je prišel trenutek glasovanja in so opozicijske stranke zapustile sejo, so predstavniki madžarske stranke, kljub obljubi, da bodo stopili na stran opozicije, podprli vlado in lizbonska pogodba je dobila potrebno večino 103 poslancev. V Bruslju so si glasno oddahnili, saj bi slovaški »polom« nepričakovano zapletel in otežil sprejemanje pogodbe, in so takoj pohiteli s čestitkami. Dzurinda je obtožil poslance SMK, da so se prodali za drobiž in majave obljube o izboljšanju položaja Madžarov na Slovaškem.