Lech odpotuje v Rim, kjer ga sprejme papež Janez Pavel II. Sredi poletja 1989 z opozicijo zmaga na parlamentarnih volitvah. Zaplete pa se, ker ni pripravljen na vladanje. Hkrati izbruhnejo prvi resni spori v Solidarnosti. Vlado potem vendarle vodi Lechov človek Tadeusz Mazowiecki, a se kmalu spreta in Mazowiecki odstopi. Leta 1990 Lech kandidira na predsedniških volitvah, spoprijeti pa se mora s svojim še dovčerajšnjim zaveznikom Mazowieckim. Med volilno kampanjo je grob. Denimo: kandidatko Hano Gronkiewicz - Waltz ozmerja, da je hijena. V prvem krogu zbere 40 % glasov, v drugem pa skoraj 75 %. Ko postane predsednik, pogosto uporablja meteorološke metafore, češ da Poljsko čaka vihar, nevihta ... Ker ima na predsedniškem položaju velika pooblastila, pogosto menjava vlade, nezadovoljen je z ministri, zamenjuje svetovalce, načelnike generalštaba ... Kritizirajo ga nekdanji tesni sodelavci. Denimo Adam Michnik, glavni urednik Gazete Wyborcze, največjega poljskega dnevnika. Prav Michnik je že leta 1984 Lechu prerokoval, da bo postal predsednik. Ko leta 1992 sejem notranjemu ministrstvu naloži, naj v sklopu "dekomunizacije" pripravi seznam nekdanjih sodelavcev tajne policije, notranje ministrstvo na seznam uvrsti tudi Lecha. Pozneje si bo osebno ogledal svoj nekaj sto strani debel dosje, mediji pa bodo objavili, da v njem ni listin, ki bi dokazovale, da je sodeloval s tajno policijo. Med Poljaki ni več priljubljen. Bolje mu gre pri mednarodnih stikih. Hoče v zvezo Nato. Z Rusi se dogovori, da bodo ruski vojaki zapustili Poljsko.