Podlaga za odločanje komisije o sprožitvi postopka je bila gradivo vlade, ki pa ni vsebovalo besedila predloga novega 68. člena. Tako kot to gradivo je bil kratek tudi šef vladnega urada za zakonodajo Lojze Janko v obrazložitvi. Povedal je, da bi po novem tujci v skladu z zakonom, mednarodno pogodbo, če obstaja vzajemnost, lahko posedovali nepremičnine, pri čemer ta pojem zajema tudi zemljišča. Opozicijski prvaki - mimogrede, nacionalist Zmago Jelinčič edini nasprotuje kakršnikoli spremembi tega člena, ker se o zaščitnih zakonih le govori, še nobenega pa ni bilo v državni zbor - z Jankovo obrazložitvijo niso bili zadovoljni in so zahtevali, da vlada predloži tudi besedilo novega člena ustave. Slednje se je takoj tudi zgodilo, čeprav še nekaj časa ni bilo jasno, ali vlada ta, na listu papirja zapisani delovni predlog, zares podpira. Zlasti še, ker se razlikuje od uradnega opisnega predloga, kako spremeniti ta člen. Po prvem naj bi tujci imeli lastninsko pravico nad zemljišči, če bi tako za zakon kot za mednarodno pogodbo veljala vzajemnost. Torej, če bi predpisi v državah članicah na enak način omogočali nakup zemlje tudi slovenskim državljanom. V uradnem predlogu pa je bila ta vzajemnost samo načelno dodana. Tujci bi po tem predlogu lahko kupovali zemljišča pri nas, ne glede na to, ali bi slovenski državljani imeli enake možnosti v njihovih državah. Na koncu je Janko zatrdil, da delovni predlog vlade lahko razumejo kot uradnega, vendar je opozicija vztrajala pri tem, da ni mogoče še o ničemer odločiti. Po Janši zato ne, ker se bodo danes sestali predsedniki strank in uskladili svoja mnenja prav o predlogu besedila novega 68. člena, Peterle zato ne, da bo videl, ali se bodo izpolnili njegovi pogoji za podpredsednikovanje komisiji, Pahor pa ne, ker ni povsem jasno, v kakšno smer naj bi spremenili ta člen ustave.