Od oktobra zbuja 56-letna borka za človekove pravice in pravice žensk veliko pozornost v Iranu. Vsak dan daje intervjuje, se udeležuje zborovanj in odgovarja na množico pisem in elektronske pošte z vsega sveta. Edinole konservativna državna televizija se ne zmeni zanjo. Reformistični krogi v Iranu so sicer ponosni na Nobelovo nagrado, drugi pa gledajo nanjo zviška, češ da je bil izbor politično motiviran. Sam predsednik Mohamad Katami, ki je podprl pravice žensk, je Ebadijevi le zadržano čestital in jo posvaril, naj ne zlorabi nagrade za politične namene. Nagrajenka pravi, da je zmeraj sanjala o Nobelovi nagradi, a njen glavni cilj je priznanje pravic žensk v državi, ki ji vladajo moški. Iranske oblastnike so razjezili tudi njeni nastopi na zahodni televiziji, ker ni imela obvezne rute in obleke, pa tudi njeni komentarji o političnih jetnikih in ločevanju politike in religije. Poleg tega jih je razdražila, ker kritizira iransko navado, da preusmerjajo pozornost od kršitev človekovih pravic doma, tako da opozarjajo na take kršitve v tujini. Teheran nenehno opozarja na izraelsko nasilje nad Palestinci in na dvojna merila, ki jih uporabljajo mednarodne organizacije pri kritiziranju kršitev človekovih pravic. Po drugi strani pa se Ebadijeva nikoli ni pajdašila z opozicijo v tujini. Raje podpira domačo opozicijo, ki se zavzema za postopno demokratizacijo znotraj koalicije vseh političnih skupin in strank.