In tretja stvar, ki se zelo vidi, je črnogledost oziroma bi rekel neoptimizem, ki ga Vlada razglaša, tudi s tem, da ko sprejema ukrep, istočasno pove, da najbrž to ne bo tak in tak ukrep, ampak se bo vmes zgodilo najbrž še nekaj slabšega. Ali je to strašenje ljudi potrebno predvsem zaradi tega, da se v ozadju odpeljejo zgodbe, kot sem enkrat že dejal, v - ultra in infra - območju. Jaz mislim, da to ni potrebno. Kar zadeva kredibilnost, bi se odzval na uvodno razpravo predsednika Vlade, ki je pozval tudi poslance opozicije, gledal je našo stran, da naj veslamo z Vlado v istem čolnu. Sprašujem, kako je to možno, da nas povabite k temu veslanju v skupnem čolnu, če nas po vložitvi rebalansa in po vložitvi amandmajev, ki smo jih vložili 19., 20. marca nihče od vladne strukture in nihče od koalicije ni povabil k nikakršnemu pogovoru. Vložili smo predloge sprememb, vložili smo predloge rešitev, za katere mislimo, da so primerne, pa nas nihče, ne vladni uradniki, ne Vlada, ne minister, ne koalicija, ni povabila k razgovoru. Celo več, čisto vsi amandmaji, ki jih je opozicija predlagala, so bili na matičnem telesu zavrnjeni in do čisto vseh amandmajev, če boste pogledali pregled, ki smo jih predlagali, se je Vlada opredelila negativno. Kako potem predlagati nekomu, ki ga na celi črti generalno zavrneš, da vesla z vami na istem čolnu v isto smer. Mi smo predlagali korekcije, za katere menimo, da so potrebne. Predlagali smo korekcije, ki odpravljajo nekatere pomanjkljivosti, vendar ni bilo niti pogovora in kar je hujše tudi generalna zavrnitev do enega. In kot je poslanski kolega povedal, da nismo več v čolnu, da smo najbrž že v podmornici, ampak ta podmornica je rdeča. Tudi po podatkih, ki ste jih predložili.