Ko prebiramo najnovejše statistične podatke o stanju in trendih slovenskega gospodarstva, je očitno, da se gospodarska kriza poglablja in vztrajno seli tudi na socialno področje. V prvem četrPiše: tletju letošnjega leta je v mag. Andrej Vizjak, primerjavi s prvim četrposlanec v DZ tletjem lanskega leta izvoz upadel za 18%, uvoz za 19%, indeks industrijske proizvodnje je padel za 20 indeksnih točk, indeks vrednosti opravljenih gradbenih del pa za 21 točk. Obseg naročil je februarja letos nižji kar za 49 indeksnih točk v primerjavi s februarjem lani, kazalnik gospodarske klime je nižji za 31 indeksnih točk in še bi lahko našteval. Drastično nižja gospodarska aktivnost se hitro in boleče seli na socialno področje, saj imamo v zadnjih šestih mesecih kar 25.000 brezposelnih več, napovedi novih stečajev in odpuščanj pa so žal vsak dan na naslovnicah. Ne želim izgubljati besed o (ne)učinkovitosti Vlade pri spopadanju s krizo oziroma njenimi posledicami, želim pa predstaviti, kako in kje vidimo v SDS ukrepe za omilitev posledic in čimprejšnji izhod iz krize. Predlagane ukrepe lahko razdelimo v tri sklope in jih razčlenjujem v nadaljevanju: Ukrepi za spodbujanje proizvodne in investicijske dejavnosti podjetij, vključno z ukrepi za ohranitev in ustvarjanje delovnih mest in blažitev socialnih posledic krize zajemajo: • davčno razbremenitev gospodarstva z znižanjem davčne stopnje , • povečevanje davčnih olajšav za investicije podjetij ter za raziskave in razvoj, • skrajšanje plačilnih rokov države , • takojšnjo uveljavitev skrajšanja roka vračila preplačanega DDV s strani podjetij, • predlagamo tudi uvedbo t.i. »davčnih počitnic« za novo ustanovljena podjetja, ki zaposlujejo, pri čemer novi podjetnik prva tri leta ne plačuje davkov, • plačevanje DDV po plačani realizaciji za vsa podjetja, kjer prihodki na letni ravni ne presegajo 7.3 mio EUR, • znižanje trošarin na pogonska goriva, da ne bo v Sloveniji dražje gorivo kot v sosednjih državah, • uvedba posebnih popustov na osnovne življenjske potrebščine za socialno ogrožene, • vsa prazna državna stanovanja oddati v najem za neprofitno najemnino mladim družinam,... Ukrepi za spodbujanje zasebne in državne (investicijske) potrošnje in racionalnejšega obnašanja države zajemajo: • subvencij e (1000 EUR) za nakup novega, okolju prijaznega avtomobila (avtomobilska industrija namreč zaposluje v Sloveniji 25.000 ljudi, prodaja avtomobilov pa je padla za cca. 35%), • subvencije (10.000 EUR) za reševanje stanovanjskega problema mladim družinam, • pospešitev investicijskih del na železniški, cestni, informacijski in energetski infrastrukturi (gradnja HE na Spodnji Savi), • zmanjševanje števila zaposlenih v državni upravi, • zmanjševanje materialnih stroškov vseh proračunskih porabnikov za najmanj 30%, ... Ukrepi za stabilizacijo in normalno delovanje finančnega sistema in finančnega trga zajemajo: • pospešitev kreditne aktivnosti bank v večinski državni lasti, da bodo podjetja in posamezniki prišli do ugodnih posojil, ki jih potrebujejo za poslovanje in razvoj, • subvencioniranje obrestne mere za dolgoročno varčevanje prebivalstva, da bi kratkoročno varčevanje nadomestili z dolgoročnim in s tem zagotovili bankam več sredstev za servisiranje gospodarstva ... Pomembno vlogo morajo torej dobiti ukrepi za povečevanje gospodarske aktivnosti in povpraševanja. Hkrati pa moramo učinkovito reševati socialno problematiko tistih, ki so izgubili zaposlitev oziroma se znašli na robu revščine. Vlada je doslej predlagala nekaj dobrih ukrepov zlasti na področju začasne ohranitve delovnih mest, ki smo jih tudi v opoziciji podprli. Boli pa aroganca, s katero je prejšnji petek koalicija zavrnila vse predloge opozicije, tudi tiste, ki nimajo nobenih finančnih posledic za državo.