V celotno zgodbo je po svoje vpeto tudi dogajanje glede razdelitve sedežev in vodstvenih funkcij v državnozborskih delovnih telesih po izstopu 12 poslancev iz poslanskega kluba LDS. Vodjem poslanskih skupin parlamentarnih strank se namreč dolgo ni uspelo dogovoriti o sestavi komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb. Do razpada poslanskega kluba LDS je imela v tej nadzorni komisiji namreč večino opozicija, po predlogu vladajoče koalicije, s katerim je, kot so povedali njeni predstavniki, »uravnotežila« prvotni opozicijski predlog, pa naj bi imela večino koalicija. Opozicija opozarja, da bo od tega, kdo bo imel v komisiji večino, odvisno tudi, kakšen bo nadzor nad Sovo, zato taki rešitvi nasprotuje in zatrjuje, da tak »koalicijski« nadzor nima nobenega smisla. Eden od predlogov, ki naj bi zadeve končno rešil, je sprememba poslovnika zbora, s katero naj bi »uzakonili« pravico opozicije, da ima v nadzornih delovnih telesih vedno večino, z vgrajeno varovalko, da pa potem ta delovna telesa ne morejo imeti zakonodajnih pristojnosti. Opozicijska večina bi namreč lahko onemogočila obravnavo in sprejem posameznih zakonov.