Nekdanjo sovjetsko republiko Tadžikistan, osamosvojila se je konec leta 1991, je štiri leta pretresala krvava državljanska vojna med večinoma islamsko usmerjeno opozicijo in režimom predsednika Imomalija Rahmonova. Ta je bil včasih, na oblasti je že celo desetletje, značilni režimski aparatčik. Pred porazom ga je rešilo 20 tisoč ruskih vojakov, ki varujejo tadžiško mejo z Afganistanom. Prav iz te države, ki je tudi v kaosu vojne, so prišli na ozemlje Tadžikistana. Rusi sicer tam nastopajo kot mirovne sile Skupnosti neodvisnih držav, v resnici pa pazijo, da ne bi Tadžikistan postal islamska republika. Vendar je bil nadzor meje zelo težaven, zato so v Moskvi poskušali nastali položaj rešiti s pogajanji. Islamske upornike je, vsaj v prvih fazah pogajanj, zastopal Pakistan, kasnejša pogajanja so potekala v Uzbekistanu. Obe strani sta se že dogovorili za volitve, vendar je opozicija menila, da jih je režim predsednika Rahmonova ogoljufal. Šele junija letos so se dokončno dogovorili o koncu spopadov.