skupine SD Miran Potrč. Po Potrčevih besedah se koalicijske stranke o tem niso posvetovale z drugimi parlamentarnimi strankami. Za jasnejšo dikcijo v zakonu se zavzema tudi predsednik DeSUS Karl Erjavec, ki meni, da se ne bi smelo zgoditi, da bi nekdanji okupatorjevi sodelavci »skozi stranska vrata« prišli do statusa žrtve vojnega nasilja. O morebitnem izstopu DeSUS iz koalicije Erjavec za zdaj molči, medtem ko je glede tega zgovornejši vodja poslanske skupine DeSUS Franc Žnidaršič, ki napoveduje izstop iz koalicije, če bi zakon omogočal pridobitev statusa žrtve vojnega nasilja tudi okupatorjevim sodelavcem oz. »narodnim izdajalcem«. Najostrejši pa je Sašo Peče, ki meni, da je pot do zakona očitno mogoča le s preglasovanjem, kajti kompromisa o tem, do katere mere se bodo nagrajevali okupatorjevi sodelavci, po njegovem mnenju ne sme biti. Medtem pa so SDS, SLS in NSi že oblikovale nov predlog, vendar opozicija meni, da bi se morali o njem uskladiti še pred vložitvijo v parlamentarni postopek. Novi predlog, ki predvideva spremembo šestega člena zakona, je pripravil Inštitut za javno upravo Pravne fakultete v Ljubljani. Kot je pojasnil predsednik inštituta dr. Rajko Pirnat, predlagani člen ne omenja sodelavcev okupatorja, ampak iz kroga upravičencev do statusa žrtve vojnega nasilja izloča vsako civilno osebo, ki je v vojnem času prostovoljno aktivno sodelovala s katerimi koli oboroženimi silami pri izvajanju nasilja nad civilnim prebival-