prisilil, da se je odkril, nato pa ga z desnim direktom zadel natančno v sredo obraza. Foreman se je zamajal, se opotekel na drugo stran ringa in zrušil na hrbet. Po nekaj poskusih se mu je uspelo postaviti na noge, a šele po tem, ko je sodnik že preštel do deset. Foreman je po borbi trdil, da je prepozno vstal zato, ker je čakal na znak iz svojega kota. Ali si je deset let po zmagi nad Listonom in po skoraj triletni odsotnosti iz ringov spet priboril naslov svetovnega prvaka. Močnejšega in bolj grobega nasprotnika je še enkrat premagal s taktiko. Nekaj dni po dvoboju je Foreman Alijeve trenerje obtožil, da so razrahljali vrvi v ringu in s tem svojemu varovancu omogočili, da se je zaščiten z rokama naslanjal nanje in gugal na njih, dokler se ni on utrudil. Nato je šel še nekoliko dlje in izjavil, da obstaja možnost, da so ga njegovi lastni trenerji pred začetkom boja omamili z drogami. Čez leta sta Ali in Foreman postala prijatelja. Ko je dokumentarni film režiserja Leona Gasta z naslovom Ko smo bili kralji, v katerem se je posvetil dvoboju v Zairu, leta 1996 prejel oskarja, je Foreman Aliju, ki je 14 let pred tem obolel za parkinsonovo boleznijo, pred nekajmilijonsko televizijsko publiko pomagal do odra. Manj kot leto dni po tem, ko je Mohamed Ali že drugič postal svetovni prvak v profesional-