Posebno težko se jim upiramo ob različnih družabnih dogodkih z bogatimi pojedinami, h kakršnim sodi tudi priljubljeno martinovanje. Ob takih priložnostih se tolažimo z rekom, da je enkrat pač nobenkrat, vsakdanja skrb za zdravje pa terja, da upoštevamo nekatere nasvete. Znanstveniki pravijo, naj želodcu omogočimo, da bo dobro delal. Nikoli ga povsem ne napolnimo, jedli naj bi le tedaj, ko občutimo lakoto in smo prejšnje obroke že prebavili, zato naj bi bili presledki med njimi od dve do šest ur, odvisno od hrane. Sadje in zelenjavo, ki vsebuje veliko vode, prebavimo prej kot v pol ure, pri mastnem svinjskem mesu in zelo mastnem trdem siru pa traja celo več kot štiri ure. Sledita govedina in ovčetina, perutnino prebavimo v približno dveh urah, jajca v tričetrt ure, ribe največ v eni uri. Za prebavo oljnih semen in oreškov potrebujemo do tri ure, stročnic do dve uri, žitaric največ poldrugo uro, za večino zelenjavnih jedi pa manj kot eno uro. Čas prebavljanja se precej podaljša, če dodamo maščobe in mešamo živila iz različnih skupin, predvsem tista, ki vsebujejo beljakovine in škrob.