Nov projekt Narodne galerije bo prinesel razstavno postavitev topografske raziskave baročnega slikarstva 17. in 18. stoletja, ki jo je kustos muzeja dr. Ferdinand Šerbelj v zadnjih letih opravil na Goriškem, področju, na katerem so se prepletali različni kulturni vplivi Sredozemlja in Srednje Evrope in na katerem so se porajale tudi lokalne posebnosti, značilne za območja na stičišču različnih kultur. Goriška je bila v tem obdobju ena izmed dežel avstrijskega cesarstva, na njeno umetnostno govorico pa je vplivala tudi sosednja Beneška republika. V zgodnjem 17. stoletju se je to področje seznanilo z deli Jacopa Palme mlajšega in mojstrov njegovega kroga pa tudi impulzi zgodnjega baroka so bili zaznavni že sredi stoletja. Prvi slikar tega razpoloženja je bil Videmčan Giuseppe Cosattini, njemu pa sledijo pomembna imena italijanskega 17. stoletja, kot sta npr. Bernardo Strozzi in Giovanni Battista Langetti, katerih dela bodo vključena v razstavo, kot tudi oltarna slika znanega freskanta Giuglia Quaglia, ki je s freskami in oljnimi podobami pomembno zaznamoval umetnostni prehod v 18. stoletje. Secolo d'oro oziroma zlato stoletje, kakor označujejo goriško slikarstvo 18. stoletja, je čas bogatega umetnostnega in kulturnega razcveta Goriške. V tem stoletju so v Gorici delovale lokalne slikarske delavnice Antonija Parolija, Janeza Mihaela Lichtenreita in njegovega sina Karla ter Mateja Furlanetta, ki so izpolnjevale naročila domačega plemstva in duhovščine. Gospodarski in upravni razcvet deželnega mesta je omogočil tudi ambiciozna naročila, ki so jih dosegali predvsem slikarji beneške umetnostne provenience, denimo Francesco Pittoni, Fra Galgario, Francesco Pavona, Rosalba Carriera, Antonio Balestra, Federiko Benković, Gianbetino Cignaroli, Giuseppe Bernardino Bison in drugi. Dela teh umetnikov so sestavni del tudi tokratne razstave v Ljubljani, izza katere stoji sodelovanje Narodne galerije z Goriško občino (Comune di Gorizia) in Goriškim muzejem Nova Gorica. Povod zanjo je bil lanski sklop praznovanj ob tisoči obletnici prve omembe Gorice. V izboru bodo tudi slike na Goriškem še neznanih avtorjev, nekatere pa bodo sploh prvič razstavljene. Napovedujejo dela 23 slikarjev 17. in 18. stoletja (med razstavljenim gradivom bo kar polovica del z novimi atribucijami), od tega bo 38 slik iz Italije in 22 iz Slovenije. Največ slik je iz cerkvenih in muzejskih zbirk, nekaj, devet, pa je iz zasebnih italijanskih zbirk. Na Goriškem se povsem na novo ali v precej razširjeni vlogi pojavljajo slikarska imena, kot so P. Bainville, A. Balestra, F. Bergant, G. B. Bison, A. Cebej, G. Cosattini, S. Devita, A. Facci, M. Furlanetto, J. Guarana, K. in J. M. Lichtenreit, B. Literini, V. Metzinger, A. Paroli, F. Pavona, F. Pittoni, G. Quaglio ali K. Tausch. Od teh je kar polovica slikarjev, ki so posegli tudi globlje v slovenski prostor. Kustos razstave je omenjeni dr. Šerbelj, ki že vrsto let dokumentira baročne umetnine na Goriškem in v sosednjih pokrajinah: Furlaniji-Julijski krajini, Istri ter na področjih nekdanje Kranjske in Koroške. Topografska analiza Goriške je zajela okoli 1200 slik. Dr. Šerbelj je tudi avtor kataloga, ki ga je - tako kot tudi samo razstavo - oblikoval Ranko Novak. Po ljubljanski postavitvi bo projekt med 31. 5. in 23. 6. obiskal še grad Dobrovo v Goriških Brdih. V. U.