Likovni del razstave je najbogatejši, kajti na Koroškem je svojo ustvarjalno pot začelo izjemno veliko avstrijskih umetnikov in mnogi so se po odhodu na Dunaj, v Pariz ali New York uveljavili na mednarodnih prizoriščih. Kiki Kogelnik se je po študiju pridružila pop artu newyorške scene, kjer je uspešno kljubovala domeni moškega udejstvovanja in se šele po nekaj desetletjih vrnila v domače kraje. V tistem času je na beneškem otoku Murano v sodelovanju s pihalci stekla ustvarila nekaj izrazno močnih živobarvnih mask, zdaj pa nanjo spominjata vodnjaka v Celovcu in Pliberku. Med najradikalnejšimi umetnicami je Maria Lassnig, ki je po šestdesetih letih ukvarjanja s slikarstvom še vedno v polnem ustvarjalnem zanosu. Po vrsti škandalov na začetku svoje kariere se je odpravila na desetletno poglabljanje slikarskega znanja v Pariz, po tem pa je dolgo živela v New Yorku. V tem obdobju je razvila slikanje velikopoteznih oljnih podob z zase značilno povezavo fizičnega zaznavanja s čustveno dovzetnostjo. Najpogosteje je mogoče doživeti njo samo tudi v duhovitih kratkih filmih, kjer se prav tako dotika teme »slikarstva in zavedanja telesnega«. Lassnigova je že dolgo prisotna na vseh pomembnih likovnih prireditvah po svetu. Ko je v začetku osemdesetih let kiparsko specialko na dunajski akademiji za likovno umetnost prevzel Korošec Bruno Gironcoli, so z uporabo novih materialov lahko nastajale tudi drugačne oblike in njegov vpliv se je širil na generacije mladih kiparjev. Gironcoli ima na voljo ogromen atelje v prostorih starega upravnega poslopja ob hipodromu v Pratrovem ljudskem vrtu. Njegov bivši študent Jochen Traar, znan po projektu Art Protects You, se zdaj pojavlja v celovškem javnem prostoru z vozili, ki spregovorijo. Med številnimi likovniki naletimo na različnih lokacijah in v določnih kontekstih na presenetljiv izbor novega, tudi izvirnega. Koroški arhitekti