Grm joste je visok do 2,5 m in po bujnosti presega črni ribez in kosmuljo. Veje so brez trnov, kot pri črnem ribezu. Enaka je tudi barva lesa. Josta je tako kot kosmulja odporna na nizke zimske temperature. Brsti so jajčaste oblike, proti vrhu zašiljeni. Spomladi začne brsteti zelo zgodaj. Rastlina je zaradi temno zelenih svetlečih listov lahko tudi okrasna. Odporna je proti pepelasti plesni, antraknozi in ribezovi brstni pršici, ni pa odporna na steklokrilko. Cvetovi so purpurno rdeče barve. Socvetje oz. grozdiček tvorijo skupaj 3 do 5 cvetov. Cveti na enoletnem lesu, ki izrašča iz dve in triletnega lesa. Plodovi so ovalno okrogli. Popolnoma dozoreli plodovi so črni, manj dozoreli pa temno rdeči. Meso je sladko, rahlo kislo, manj prijetno kot pri kosmuljah. Jagode nimajo oljnih žlez, zato tudi ne značilne arome črnega ribeza. Plod vsebuje zelo veliko vitamina C, je osvežilen, z značilno aromo. Plodovi so primerni za predelavo v sokove in marmelade. Zori sočasno z ribezi. Plodovi se ne osipajo, zato jih lahko oberemo v enem samem obiranju. Če po vsebnosti nekaterih snovi primerjamo črni ribez, kosmuljo in josto ugotovimo, da je največ suhe snovi in skupnih kislin v črnem ribezu, nato v josti in najmanj v kosmulji. Skupnih sladkorjev je največ v josti, nato v črnem ribezu in najmanj v kosmulji. C vitamina je največ v črnem ribezu, nato v josti in najmanj v kosmuljah. Pridelek je zelo velik. Na listih Joste se pogosto pojavlja listna mrežavost, za katero predvidevajo da je fiziološke narave.