Pri preventivni metodi varstva oljk, ki spada tudi v sklop integrirane pridelave oljk, znaša prag škodljivosti (ulov škodljivca, po katerem ukrepamo s škropljenjem) dve ulovljeni muhi na eni vabi v enem tednu. Bistvo metode temelji na uporabi proteinskih vab (funkcija privabljanja muhe), zastrupljenih z dodatkom insekticida. V praksi tako uporabimo hidroliziran protein buminal v 1 % koncentaciji in insekticid perfekthion (aktivna snov dimetoat) v 0,2 % konc. Z omenjeno škropilno brozgo poškropimo le nerodni del krošnje in debla na južni strani drevesa. V povprečju uporabimo le 0,1 do 0,2 l škropiva na drevo. Takšen način nanosa tako rekoč onemogoča stik plodov z insekticidom in pomeni zelo majhen upliv na koristne organizme, na okolje in izključuje možnost ostanka insekticida v plodu. Bistveno je, da škropimo, preden muha odloži jajčeca v plod. Škropljenja ponavljamo vsakih 20 dni oziroma ob naslednjem ulovu muh na rumeni lepljivi plošči. V primeru obilnejših padavin (več kot 15 l/m2) moramo škropljenje zaradi izpiranja vabe ponoviti. Na območju Slovenske Istre izvedemo letno 2 do 7 škropljenj, odvisno od pojava škodljivke in letnih podnebnih razmer, vendar je kljub temu uporaba insekticida in s tem upliv na okolje, človeka in koristne živali v oljčnikih mnogo majši kot pri kurativni oziroma klasični metodi škropljena po celi krošnji, kjer kot insekticid uporabimo perfekthion ali lebaycid v priporočenih odmerkih. Klasično metodo varstva lahko tako uporabimo, ko je več kot 10 % plodov okuženih z žerkami oljčne muhe oziroma je bilo zamujeno škropljenje po prej omenjeni preventivni metodi. Navadno se po omenjeni metodi škropi dvakrat v sezoni. Pri klasični metodi se moramo strogo držati predpisanih odmerkov škropiva in karenc (čas od zadnjega škropljenja do pobiranja plodov), saj obstaja možnost ostankov uporabljenega insekticida v plodovih oljk in pozneje v oljčnem olju. Pri preventivni metodi, ki jo uporabljamo v integriranem varstvu, je ta možnost izključena.