Slovenija pa kljub najrazličnejšim pritiskom ni želela podpisati prvotnega memoranduma o gradnji naftovoda. Kot pojasnjuje Vizjak, je imel ta namreč status mednarodne pogodbe in je bil za države zavezujoč. Kljub okoljskim tveganjem bi vlada s podpisom memoranduma jamčila, da bo ta zgrajen. Dodaten zadržek je bil tudi ta, da naj bi proga potekala po ekološko občutljivem Krasu, medtem ko Slovenija brez lastnih rafinerij od njega ne bi imela velikih gospodarskih koristi.