Ker dogovora niso sklenili, je MOP v predlog zakona o ohranjanju narave vključilo del, ki se nanaša na gensko spremenjene organizme (rastline), vendar je odbor za državno ureditev in javne zadeve sklenil, da je treba to materijo izločiti iz zakona o ohranjanju narave. Eden od sklepov je bil tudi, da se komisija za pravno in tehnično regulacijo tehnologije rekombinantne DNK, ki je pripravila genski zakon, razširi s strokovnjaki s področja varovanja okolja, da bi tako v zakonu bolje opredelili del, ki se nanaša na spuščanje gensko spremenjenih organizmov v okolje. Spora očitno niso rešili, saj vloženi predlog zakona o genski tehnologiji ne upošteva pripomb MOP. Bistvene pripombe MOP so, da je del materije - o gensko spremenjenih organizmih in njihovem spuščanju v okolje - po smernicah EU, ki se nanašajo na okoljska tveganja, v pristojnosti ministrstva za okolje in prostor, enako se je izkazalo pri pregledu harmonizacije naše zakonodaje z zakonodajo EU. Dr. Potočnik je ponovil, da so za nadzor potrebne upravne procedure in tudi inšpekcijski nadzor ter da ministrstvo za znanost za to nima ne strokovnjakov ne inšpekcije, torej zakona, če bi bil sprejet tak, kot je, MZT ne bi moglo izvajati. Drugi očitek MOP pa je, da je predlog zakona pristranski, saj so v njem preveč poudarjene prednosti in blagor genske tehnologije, premalo pa nevarnosti. Kar zadeva ustrezno zakonsko rešitev tega občutljivega področja, smo, kot vse kaže, znova na začetku poti.