Nekoliko bolj sem se pa poglobil v tiste dele zakona, ki obravnavajo odnose med posameznimi subjekti. Ti subjekti so poleg prej navedenih, se pravi narave in človeka, v družbi nekoliko bolje opredeljeni. Predvsem imamo na eni strani tiste subjekte, ki jih določa vlada, družbeni sistem, režim, se pravi na eni strani državna oblast, na drugi strani lokalna. Imamo pa tudi subjekte varstva okolja, med katere se lahko vsi štejejo, ki se pa običajno oblikujejo v nekaj bolj ali slabše organizirani skupnosti ali gibanju ali društvu. Ti subjekti so v tem zakonu omenjeni, ni pa njihova vloga ravno jasna oz. nimajo tiste vloge, za katero smo pričakovali, da jo bodo lahko imeli. Gre za institut soglasij. Prejšnji sistem je nekje slonel na soglasju tudi najmanjše skupnosti. Jasno, da je bilo potem tako urejeno, da je imela država na koncu vedno prav, da tega soglasja ni bila dolžna upoštevati. Z drugimi besedami, lahko bi rekli, da tega zagotovila sploh ni bilo. Žal opažam, da tudi v tem predlogu ni tega instituta. Lahko bi ga iskali tam, ko govorimo o sodelovanju javnosti, o okoljevarstvenem soglasju. To so členi od 57 naprej, predvsem 59 in 60. Toda če natančno preberete te člene, ne boste našli stavka, ki bi dajal kakršnokoli pristojnost javnosti. Javnost je tukaj zaželena zgolj kot neka množica, ki mora nekaj povedati, toda njeno mnenje ni obvezujoče. Obvezujoče je soglasje ministrstva, kar je prav, kajti on je po pravni smeri odgovoren, da se zadeve izvajajo, ali pa ne. V tem grmu je zajec. Kaj pa če ministrstvo odpove oz. ne da soglasja takrat, ko ga mogoče ne bi smelo dati? Ali da ga da v nasprotju z mnenjem, ki ga bo javna obravnava nekje izrazila? Kaj naredimo takrat? Kje je lokalna skupnost? Kje je občina? Kje je mestna skupnost? Pridemo spet na tista pekoča tla, lokalne ali regionalne samouprave in pridemo v bistvu na izredno delikatno področje, kaj se zgodi, če nihče v Sloveniji ne bo hotel imeti odlagališča jedrskih odpadkov - pa ne visoko, ampak že tistih nizko in srednje radioaktivnih? Osebno torej razumem, da zato ni notri soglasja, ker si je nekdo hotel ohraniti neko rezervo oz. možnost, da lahko tudi tako zadevo kam postavi. Jasno je, da bo takrat javnost nastopila; jasno je tudi, da bo morala uporabiti izvensistemske, mogoče tudi nelegalne ukrepe - temu se reče državljanska nepokorščina in podobno -, toda zakaj ne bi predvideli neko možnost, da ima tudi lokalna skupnost pravico dati neko soglasje. Tako kot ima lahko tudi oškodovanec pravico zahtevati odškodnino, lahko tudi neka skupnost dobi odškodnino. Zakaj ne bi imela ta lokalna skupnost tudi pravico dati soglasje na poseg, za katerega meni, da ji lahko zelo škodi? Takih primerov je nešteto.