Politiki, strokovnjaki, predstavniki nevladnih organizacij in drugi so se udeležili različnih razprav, na katerih so med drugim govorili o podnebnih spremembah kot grožnji mednarodnemu miru pa tudi o iskanju inventivnih rešitev za spoprijemanje s podnebnimi spremembami. Kot so opozarjali razpravljavci, je treba za tehnološki razvoj investirati v ljudi, ki bodo imeli ustrezno znanje za iskanje novih odgovorov na izzive. Pri tem ena rešitev ne bo zadoščala, saj je treba pripraviti sklop različnih rešitev. Razpravljavci so se strinjali, da je treba povečati energetsko učinkovitost in razviti primerno tehnologijo, ki bo omogočala manjšo proizvodnjo ogljikovega dioksida. Kot je opozoril Šjam Saran, posebni odposlanec predsednika Indije za podnebne spremembe, pa je treba pri tem paziti na neskladje med razvitimi državami na eni strani, ki lahko investirajo v nove tehnologije, in državami v razvoju na drugi, ki teh sredstev nimajo. Fred Singer, predsednik projekta znanstvenih in okoljevarstvenih politik, pa je opozoril, da je prevladujoče razumevanje globalnega segrevanja ozračja napačno. Prepričan je, da za globalno segrevanje ni kriv človek in da gre za običajne naravne cikle. Poudaril je še, da večje količine ogljikovega dioksida v ozračju spodbujajo rast rastlin, s čimer večajo tudi proizvodnjo kisika. Na pobude za večjo uporabo obnovljivih virov energije je odgovoril, da so investicije v sončne ali vetrne elektrarne zelo drage. Kljub temu nekateri gospodarstveniki razmere razumejo kot poslovno priložnost (iskanje novih tehnoloških rešitev, manjšanje porabe energije), čeprav se razmere med državami razlikujejo. Popoldanski del razprave so sodelujoči namenili energetski prihodnosti zahodnega Balkana. Razpravljalci so opozorili, da je regija bogata z naravnimi energetskimi viri (premog, lignit, lesna biomasa, veter in sončna energija), medtem ko se na drugi strani srečujejo tudi s težavami. Energetski viri so premalo izrabljeni, proizvodna cena energije je visoka (in bo še naraščala), kar povzroča visoke stroške tudi industrijskemu sektorju, ki je s tem manj konkurenčen. Poleg tega dosegajo razmeroma visoko porabo energije na enoto proizvoda. Sogovorniki so izpostavili potrebo po gradnji infrastrukture za prenos energije. Države zahodnega Balkana precej energije tudi uvažajo in so zato bolj občutljive na spremembe na trgu. Andrej Vizjak , slovenski gospodarski minister, ki se je udeležil te razprave, je med drugim dejal, da bi države zahodnega Balkana morale z učinkovito zakonodajo liberalizirati energetsko področje. Poleg tega so opozorili še na možnosti, ki jih v sektorju ponuja zasebno-javno partnerstvo. Med sogovorniki je konkretne projekte predstavil črnogorski minister za gospodarski razvoj Branimir Gvozdenović, ki je povedal, da bodo v nekaj mesecih objavili več mednarodnih razpisov za dokapitalizacijo energetskega sektorja, za izkoriščanje rudnih bogastev, za gradnjo hidrocentral in za raziskovanje morja za iskanje nafte.