Vem, da primerjava iz vrste razlogov ni najprimernejša, a poglejmo si razliko med Obamo in Pahorjem glede okolja. Obama v teh dneh pošilja v svet bolj redka sporočila, kar pomeni, da je tisto, kar sporoča, dobro premišljeno. V teh pretehtanih sporočilih je okolju odmerjen izjemen pomen. V ponedeljek je novi ameriški predsednik prek svojega predstavnika napovedal, da se bo, ko bo prevzel položaj, s hitrimi in odločnimi ukrepi lotil Bushevih najbolj pogubnih zakonov. Menda je njegova posebna delovna skupina identificirala okoli dvesto takšnih zakonov. Eden od dveh izrecno omenjenih je tisti, s katerim je vlada v odhajanju ponudila 1500 kvadratnih kilometrov ekološko zelo občutljivih zemljišč v javni lasti za iskanje nafte in zemeljskega plina. Obama želi to vrtanje preprečiti. Sporočilo je širše: treba je narediti konec rahljanju in razgradnji naravovarstvene zakonodaje. Tri dni pozneje je poslal svojega predstavnika na veliko okoljevarstveno konferenco v Washington, da bi zagotovil, da bo nova vlada radikalno prelomila z Bushevo politiko do okolja in se najhitreje lotila problematike podnebnih sprememb. Obama je med volilno kampanjo večkrat govoril o ogroženosti planeta in predstavljal 30 točk svoje okoljevarstvene politike. Zdaj zagotavlja njeno uresničevanje. Kot prioriteto. Nisem zasledil, da bi Pahor kaj govoril o varstvu okolja. Ni mi znano, da bi ali pred volitvami ali po njih imenoval okoljevarstveno politiko kot eno prednostnih nalog svoje vlade. Spomnim pa se, da so med usklajevanjem koalicijske pogodbe eni od njegovih partnerjev poudarjali, da je treba okoljevarstveni vidik okrepiti.