Geološki procesi v notranjosti Zemlje in na njenem površju povzročajo nenehno nastajanje in spreminjanje kamnin, ki krožijo v tako imenovanem kamninskem krogu. Ob ohlajanju magme v Zemljinih globinah nastajajo globočnine. Okolne kamnine se zaradi povišane temperature spremenijo v kontaktno metamorfne kamnine. Zaradi konvekcijskih tokov prodira magma iz Zemljinih globin proti površju v območjih razpiranja, kar povzroča razpad celinske skorje. Podmorski izlivi bazaltne lave v območjih razpiranja ustvarjajo vedno novo oceansko skorjo. Raztaljena magma se izliva na površino še v vročih točkah, nad katerimi nastajajo vulkani in otočni vulkanski loki, ter v vulkanih nad subdukcijskimi conami, kjer se oceanska skorja podriva pod celinsko. Ob teh območjih podrivanja in ob trkih celinskih plošč nastajajo visoka gorstva. S prenosom, z usedanjem in s strjevanjem njihovih preperelih ostankov nastajajo klastične sedimentne kamnine. Sedimenti nastajajo tudi kot posledica kemičnega izločanja ali z izločanjem morskih organizmov (koralni grebeni). Kadar se sedimentne kamnine ob trku tektonskih plošč premaknejo v nižje plasti Zemlje, se zaradi povišanega pritiska in temperature spremenijo v metamorfne kamnine. Če potonejo še globlje v Zemljino notranjost, se ponovno stalijo in iz njih nastane nova generacija magmatskih kamnin. V redkih primerih prinese poseben tip vulkana iz Zemljinih globin na površino predornino z diamanti. Padci meteoritov, ki ustvarijo značilne kraterje, pa so vir kamnin iz vesolja.