Leta 1960 je temnolaska v preprosto krojeni obleki, z veličastno diamantno ogrlico okoli vratu in ujemajočimi se diamantnimi uhani prvič stopila na oder najprestižnejše podelitve filmskih nagrad na svetu. Že nekaj let so jo gledalci lahko občudovali v močnih karakternih vlogah, kot je bila vloga v filmu Mačka na vroči pločevinasti strehi ali vloga v filmu Nenadoma, lansko poletje. Za oskarja je bila nominirana že trikrat, ampak pozlačeni kipec je vedno romal v roke drugih zvezdnic. To, da je zdaj končno držala v rokah najbolj zaželeno figurico v svetu filma, bi moral biti občutek popolnega zmagoslavja, toda njena čustva so bila daleč od sreče. Predobro se je zavedala, da so besede ene od drugih nominirank za najboljšo žensko vlogo, igralke Shirley MacLaine, ki je ob razglasitvi dobitnice oskarja zlobno izrekla: “Izgubila sem proti traheotomiji,” še kako resnične. Pravzaprav so vsi vedeli, da je Elizabeth Taylor dobila kipec predvsem zato, ker je nekaj mesecev pred podelitvijo zaradi hude bolezni skoraj umrla, zato ni nič čudnega, da se je za krinko očarljivih poljubčkov in čestitk nagrajenki v številnih primerih skrivalo sovražno razpoloženje. Elizabeth Butterfield 8, filma, zaslužnega za njeno prvo zares pomembno priznanje, ni želela nikoli več videti.