šim štetjem, sama zgradba pa je bila načrtovana in zgrajena v letu 550 pred našim štetjem. Denar za gradnjo izredno lepega marmornatega objekta je dal lidijski kralj Krosos, svetišče samo pa je projektiral grški arhitekt Herosifron. Okrašen je bil z bronastimi kipi, ki so jih naredili najboljši umetniki tistega časa. Zgradba je bila svetišče in tržnica hkrati, saj so jo obiskovali trgovci, umetniki in kralji, ki so častili boginjo Artemido in v njenem hramu darovali del svojega zaslužka. V nedavnih izkopavanjih so na tej lokaciji odkrili darila, ki so jih Artemidi darovali romarji iz Perzije in Indije. Našli so uhane, zapestnice, ogrlice iz zlata, kipe Artemide, narejene iz zlata in slonove kosti, ter druge artefakte izjemne vrednosti in lepote. V noči 21. julija leta 356 pred našim štetjem je mož z imenom Herastatos, ki se je želel vpisati v zgodovino, zažgal Artemidin hram, ki je zgorel do tal. In prav na to noč je bil rojen Aleksander Makedonski. Na to dejstvo je opozoril znani zgodovinar tistega časa Plutarh in zapisal, da tisto noč boginja ni bila v svojem svetišču, ker je bila prisotna ob rojstvu novega vojskovodje in zato ni mogla rešiti svojega svetišča. Pozneje je bilo svetišče, tudi s pomočjo Aleksandra Makedonskega, ki je osvojil Malo Azijo, obnovljeno. Pet stoletij kasneje je Efez obiskal apostol Pavel, ki je razširjal krščanstvo v tem delu sveta. Soočil se je z odporom, saj se prebivalstvo ni hotelo odreči kulta boginje Artemide. Ko so Goti leta 262 po našem štetju zrušili svetišče, se je prebivalstvo Efeza zaobljubilo, da ga bo ponovno zgradilo. Toda v 4. stoletju našega štetja je večina prebivalstva že sprejela krščanstvo, svetišče Artemide pa je izgubilo svoj religiozni značaj. Zadnje dejanje, ki je povezano s tem svetiščem, se je zgodilo leta 401 našega štetja. Takrat ga je porušil sveti Janez Krizoston. Efez je bil nato zapuščen, dokler ga ob koncu 19. stoletja niso ponovno odkrili arheologi. Kolos z Rodosa je bil za Filona neponovljiv. Kolos ni le kip izjemne velikosti in lepote, ampak je simboliziral enotnost ljudstva, ki je naseljevalo izredno lep mediteranski otok Rodos, kjer so bile v tistem času tri mestne državice, ki so se leta 408 pred našim štetjem združile pod skupnim imenom Rodos. Mesto se je hitro razvijalo in ustvarilo trdne gospodarske vezi z Egiptom, kjer je vladal Ptolomej I. Leta 305 pred našim štetjem so Rodos napadli Antagonidi iz Makedonije, večni