Nobeno balkansko ljudstvo ni moglo ustaviti zmagoslavnega pohoda Turkov; ko pa so Turkom sčasoma pošle moči, se je tudi v Bolgarih zbudilo upanje. Samozavest bolgarskih trgovcev in obrtnikov je v prejšnjem stoletju naraščala, popolna osamosvojitev se je zdela samo še vprašanje časa. Ta stopnja "preroda" je zapustila sledove tudi v Nesebru. Večinoma v tem obdobju sezidana bivališča trgovcev v ozkih tlakovanih ulicah črnomorskega mesta imajo kamnite, vse leto hladne kleti. V njih shranjujejo zaloge živil, zelenjavo, krompir in riž. Nad njo je leseno pritličje z naprej štrlečim zatrepom, ki se marsikdaj skoraj dotika hiše na nasprotni strani. V pritličju je "kača" - "boljši prostori" premožne družine, natančneje, dnevna soba in jedilnica z ognjiščem. Zelo bogati meščani so si dali zgraditi še "čardak", odprto verando ali pravi salon za sprejeme. Nesebrske črnomorske hiše krasijo umetelno okrašeni pomoli in kotni stebri z zidcem po pravilih plovdivskega sloga. Toda pročelja sta sonce in slano ozračje z leti krepko načela. Za mogočnimi lesenimi vrati simetrično razporejenih stanovanjskih hiš se v zavetju sivih zidov stiskajo majhni vrtovi. V njih rasteta trta in paradižnik. Včasih je videti sredi pisane grede rož stare smokve. Drugače kakor nesebska cerkvena dediščina, ki jo v nekaterih primerih uporabljajo le še za koncerte ali muzeje, so črnomorske hiše obljudene in pričajo, da mestno jedro še vedno živi. Poleti razpostavijo prodajalke na police pritličnih oken ogrlice iz školjk in vezenine.