Celo najnovejša razstava v muzeju newyorškega zgodovinskega društva ne more do konca razjasniti, kaj je res in kaj legenda v transakciji, s katero so Nizozemci jeseni leta 1626 otok Manhattan kupili od Indijancev z ogrlicami iz školjk in podobnimi brezvrednimi predmeti, ki naj bi skupaj stali kakih 60 guldnov oziroma 24 dolarjev v 19. stoletju (današnjih okoli 345 dolarjev). Te dni so v muzeju razstavili vse, kar je povezano s to transakcijo: dokument o nakupu (za katerega je bilo že zdavnaj ugotovljeno, da je ponaredek iz leta 1920), fotografije udeležencev slovite pogodbe (za katere so ugotovili, da so Indijanci iz 17. stoletja, prikazani v oblačilih povsem drugega plemena iz 19. stoletja) in pismo nizozemskega guvernerja, s katerim je Haag obvestil o nakupu (ki je tudi edino izvirno). Zgodovinarji seveda vedo, da s stališča Indijancev ni bilo nikakršne kupoprodaje, saj ti niso poznali lastništva nad zemljiščem in so bili očitno prepričani, da prišleki z darili kažejo svoje prijateljske namene. To pa so, kot je razvidno iz dokumentov z razstave, kazali tudi na ta način, da so od vsakega novega guvernerja zahtevali nove dokaze takšnega prijateljstva, ki so jih nato dobivali v obliki različnega orodja, sekir, nakita iz školjk itd. Razstava pravzaprav pove, da slovite transakcije, v kateri so za 24 dolarjev dobili skoraj deset tisoč hektarov Manhattna, pravzaprav sploh ni bilo, vsaj ne s stališča domnevnih prodajalcev.