nakit, okrasni predmeti za različne dele telesa. Izdelovali so jih iz najrazličnejših snovi, dragih kovin, draguljev, *gagata, *jantarja, *koral, kosti, lesa, stekla, *školjk in v novejšem času plastike. Pri tem so uporabljali različne tehnike, med drugim brušenje, *emajl, *filigran in tako naprej. Od najstarejših časov so ljudje razsipali znanje in bogastvo za nakit za osebni okras. V kraljevskem grobu v Uru v Sumeriji so našli mogoče štiri tisoč let staro umetelno ogrlico s štirimi nizi tolčenih zlatih lističev in dragih kamnov. Visoke kakovosti je bil nakit starih Egipčanov; taki so prelepi kosi iz zlata in lapisa lazuli, ki so jih odkrili v Tutankamonovi grobnici. Najlepši grški nakit je iz klasičnega obdobja med letoma 475 in 330 pr._n._š. Načelki so bili iz izbočenih zlatih trakov, uhani so bili pogosto v obliki spirale: tanjši konec je šel skozi uho, drugi konec je bil okrašen z živalsko ali človeško glavo. Rimljani so se sicer zgledovali pri Grkih, več pa so uporabljali drage kamne, smaragde, bisere, safirje in nebrušene diamante. Radi so imeli tudi *kameje. Inki z ozemlja današnjega Peruja so nosili posebne ušesne obeske, ki so si jih obesili skozi luknjico v ušesnem mešičku. Po velikosti in snovi so bili odvisni od položaja, kraljevski uhan je meril kakšnih 15 centimetrov v premeru. Inkovski moški so nosili tudi zlate laketnice, ženske pa ogrlice iz školjk. V srednjem veku so izdelali največ nakita za cerkev, predvsem zaponk za obredna oblačila, in regalij (glej *krona in vladarske insignije). Renesansa je prinesla drugačno vrsto nakita, z bolj klasičnimi motivi in z bolj osebnim pridihom: Henrik_VIII. je imel nakit z začetnicama H in K zase in za ženo Katarino Aragonsko. V 17._stoletju so postali draguljarji mojstri brušenja kamnov in so jih vlagali v manj privlačno okovje. Napoleonski časi (1804--14), ko so noro posnemali antična oblačila, so prinesli novo modo kamej, ki so jih nosili kot broše ali na zapestnicah. Proti koncu 19._stoletja so postali dragi kamni spet pomembnejši od manj zanimivega okovja. Na prelomu stoletja je na oblikovalce močno vplival *artnouveaujski slog: vodilna osebnost je bil *Lalique, ki je izdeloval nakit z naturalističnimi oblikami cvetic, krilatih žuželk in človeških likov iz zlata, slonove kosti, roževine, biserne matice in emajla. Na *Tiffanyjevo oblikovanje sta vplivala art nouveau ter bizantinsko in vzhodnjaško izročilo. Ena najpomembnejših novosti pri oblikovanju nakita za množični trg v najnovejšem času je bil prihod plastike, ki je omogočila zelo široko izbiro barv.