Tretji dan. Običajno jutro. Cigareta, grapa, kava. Po kavi bi po vseh pravilih moral tja, kamor mora še cesar peš, pa mi je to že tretji dan prihranjeno. Med krepkim mornarskim zajtrkom (kranjske klobase, čebula) zazvoni telefon. Kliče Dina, zanima jo, kako nam gre. "Odlično," odgovorim "jadranje je nekaj resnično odličnega. Vse je super, morje valovi in občasno dežuje. Borisu je bilo slabo, meni pa do zdaj še nič. Zmanjkalo mi je cigaret. Ne, ne kašljam jaz, slišiš Albina, je močno prehlajen. Muči me le, da še nisem šel na stran, odvajalnih tablet pa tu na otoku nimam kje kupiti. Drugače pa je vse v redu. Škoda, da te ni zraven, saj je jadranje super šport." Ko odložim telefon, se resno zamislim, kako zahteven šport je pravzaprav jadranje. Posadka mora imeti dobro fizično kondicijo. Mora biti trda in jeklena. Sploh če jadraš ostro kot mi. Kot vsak naporen šport pa tudi jadranje zahteva žrtve. Naše žrtve so: dva prehlajena, dva občasno bruhata, trije smo zaprti, eden pa ima drisko, eden je bled kot zid, eden pa se ves čas trese. Jadranje je resnično naporen šport in kot tak zagotovo ni primeren za ženske. Pravzaprav je bolje, da Dine ni zraven, saj nas čakajo še trije težki dnevi. Pa tudi noči. Zgodba je seveda izmišljena, zgodila pa se nam je kar nekajkrat, nekoč, na Jadranu. Zatorej, potrebno se je zresniti in se za bodoče morebitne "športne poškodbe" tudi pripraviti. Na jadrnicah je športni zdravnik le redek gost, zato je kuhar prvi pozvan, da vsaj delno ublaži tovrstne tegobe. Najpogostejš i razlogi za mornarske težave so: - neprimeren izbor živil (izčrpanost, zaprtje...) - neprimerno shranjena živila (želodčne težave, zastrupitev, driska, bruhanje...) - neugodne vremenske razmere (nahod, prehlad, bruhanje...) - pretirana uporaba alkohola, kave in cigaret (zastrupitev, maček, splošna slabost...). Napaka vseh napak v vseh teh situacijah je zagotovo "nič ne jesti". Telo je izpostavljeno fizič nim naporom, nizkim temperaturam in nenazadnje tudi vnašanju raznih strupov. Da telo spravimo iz zastoja, je nujno potreben vnos dodatne energije v telo, sicer nam grozi naporna izčrpanost, mučna slabost in stalna nejevoljnost. Nesrečniki, ki jih takšne tegobe zajamejo, postanejo kaj hitro tudi sami sebi odveč. Na barki niso ravno koristni, nekdo drug mora postoriti opravila namesto njih. Če je za njihove težave kriva izključ no lastna nespamet, postanejo po dveh treh dnevih nadlež no breme še celotni posadki. V takšni situaciji moramo telesu sproti dovajati kvalitetno gorivo. To najhitreje storimo z uživanjem polnovrednih ogljikovih hidratov. Te najlaže vključimo v prehrano s pripravo jedi iz žitaric (kruh, testenine) in iz jedi iz riža (rižote, solate iz riža...). Ob tem moramo uživati še veliko sadja in tekočine, še najbolje pa kar naravne sadne sokove. Zaprtje bo kuhar še najlaže reševal s pripravo jedi, ki imajo veliko balastnih snovi (riž, korenje, fižol, leča, zelje, polnozrnati kruh, slive in smokve) in veliko veliko tekočine (sadni sok, kompot, mineralna voda, voda). Driska je najpogosteje posledica vnetja in infekcije črevesja. Lahko pa je tudi posledica duševne obremenitve. Driska je na barki sila neprijetna reč. Nesrečnik z drisko je ob krčih in nenehnemu tekanju po barki izpostavljen še precejšnjemu posmehovanju posadke. Kuhar takemu nesrečnežu najhitreje pomaga s pripravo ruskega čaja. Zelo primerna so tudi nastrgana jabolka ali jabolčna čežana. Za krepkejši obrok pa nesrečnemu tekaču lahko kuhar skuha juho iz korenč ka ali pa kar dobro staro prežganko. Medtem ko se ostali za malico mastijo s kraško panceto, pa so za nesrečneža najprimernejš i suhi keksi ali slane palčke. Prehlad lahko kuhar užene s hrano, v kateri je čim več C vitamina. Ob agrumih ga je precej še v ohrovtu, korenju, paradižniku, česnu, čebuli in zeleni papriki. Proti prehladu pomaga tudi vitamin E, ki ga najdemo v bučah, špargljih, avokadu, rastlinskem olju in v vseh polnozrnatih izdelkih. V hladnih dneh nam bo zelo koristil tudi med. Kuhano vino pa je bolje ponujati skrajno previdno, saj prenekatera posadka za to zdravilno pijač o nima prave mere. Bruhanje je lahko posledica zastrupitve (nikotin, toksini, pokvarjena hrana...), pogosto pa je vzrok tudi zibanje in guganje barke. V takšnem primeru se moramo izogniti uživanju mesa, mleka in mlečnih izdelkov. Bolje se je odreči tudi žitnim izdelkom, stročnicam, čebuli in južnemu sadju. Vsekakor pa se moramo izogniti živilom z dodanimi konzervansi, barvili, ojačevalci okusov, sladili in ostalo kemijo. Kaj nam pa sploh še ostane? Le kaj nam lahko potolaži želodec? Dober prepečenec, ovseni kosmiči, kompot, kruh in marmelada. Seveda brez kajmaka. Maček se pogosto pritihotapi na barke. Tiho, zahrbtno in brez vsakršnih pravil. Opazimo ga šele po nemirni noči naslednje jutro, ko je navadno že prepozno. Prijazen kuhar lahko po takšni noči ali dnevu vsekakor pripravi kaj okrepčilnega. Juha, buzara, brodet, mineštra še kako učinkovito preženejo nadležnega mačka. Posadka vam bo zagotovo hvaležna. Če pa se tudi vi družite z mačkom, se vam zagotovo ne bo ljubilo skakati med lonci. V takem primeru posadki svetujte nekaj hitrih in "narodnih" rešitev, ki si jih lahko vsak posamezni član pripravi po lastnem okusu. Svetujte jim sadni sok (tri pomaranče in limona), jogurt s kosmiči, banane, tri ocvrta jajca s šunko, liter vode z limono, milk-shake, dva aspirina, tri žlice medu in seveda The Bloody Mery ali Krvavo Maričko.