pokolom v Srebrenici 11. julija 1995, ko je bilo ubitih 8100 muslimanskih moških in dečkov. Tudi za njim je razpisana mednarodna tiralica, ZDA pa so ponudile pet milijonov dolarjev za njegovo aretacijo. Mladićevega očeta partizana so leta 1945 ubili ustaši. V mladosti se je javno opredeljeval za Jugoslovana, kar je kasneje, ko se je prelevil v srbskega nacionalista, obžaloval in zagovarjal kot mladostno napako. Odločil se je za študij na vojaški akademiji, ki jo je leta 1965 končal z najvišjim uspehom v svojem letniku. Sledila je bleščeča vojaška kariera s prvim postankom v Skopju. Leta 1991 je služboval v Prištini in se spopadal z napeto situacijo na Kosovu. Ker pa se je zaostrila situacija na Hrvaškem, so ga poslali v Knin, kjer se je kot general JLA boril proti hrvaškim silam. Po osamosvojitvi Bosne in Hercegovine leta 1992 je po navodilih iz Beograda blokiral Sarajevo, oviral promet, odklopil elektriko in vodo. Tako se je začelo štiriletno obleganje mesta, redno bombardiranje in pobijanje ostrostrelcev. Leta 1992 je parlament bosanskih Srbov ustanovil Vojsko Republike Srbske in imenoval Mladića za vrhovnega poveljnika. Do leta 1994 so se odnosi med Karadžićem in Mladićem ohladili in postali celo sovražni. Karadžić je menil o Mladiću, da je aroganten, samosvoj in versko blazen, Mladić pa o svojem predsedniku, da je skorumpiran in manipulativen vojni dobičkar. Mladić je za medije pogosto dajal nespametne izjave, kar je vodilo v javne polemike med voditeljema. Dokončen prelom pa se je zgodil 1. avgusta 1994, ko je Slobodan Milošević poslal predlog o premirju bosanskim Srbom in Muslimanom. Pismo je naslovil na Alijo Izetbegovića in Ratka Mladića. Ko je Karadžić kot predsednik odklonil podpis, je postalo jasno, da bo v prihodnje delo razdeljeno - probeograjski Mladić bo vodil vojne operacije, Karadžić pa srbske politike na Palah in v drugih srbskih mestih v Bosni. Julija 1995 so Mladićeve enote okupirale s strani Združenih narodov razglašeni varni območji Srebrenice in Žepe, kar je povzročilo množičen beg Muslimanov in množične pokole. V času hrvaške ofenzive Nevihta leta 1995, ko so hrvaške sile potisnile srbske enote iz Srbske krajine, je Karadžić skušal Mladića odstaviti s položaja vrhovnega poveljnika, a mu zaradi generalove splošne priljubljenosti to ni uspelo. Osmega novembra 1996 je Mladića odstavila in upokojila predsednica Republike srbske Biljana Plavšić.