Za slovensko nogometno reprezentanco je turbulentno leto, verjetno najbolj v vsej zgodovini. Začelo se sicer ni slabo. Na prijateljskem turnirju na Cipru so Slovenci z 1:0 ugnali domačine, nato pa v finalu klonili pred Romuni (0:2). Potem sta sledila zmaga s 3:1 proti Trinidadu in Tobagu in poraz z 0:3 proti Slonokoščeni obali, obe tekmi sta bili prijateljski, nasprotnika pa udeleženca svetovnega prvenstva. Če se s temi izidi in neprepričljivo igro takrat še nihče ni obremenjeval, pa to ne velja za drugi del sezone, ko so prišle na vrsto pomembnejše tekme. Prijateljski obračun z Izraelom, ki se je po slabi predstavi varovancev Braneta Oblaka končal z izidom 1:1, je napovedal debakl v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, v katerih so Slovenci ob zmagi z 2:0 proti Luksemburgu na gostovanju zabeležili dva boleča poraza, Bolgari so jih premagali s 3:0, Belorusi pa s 4:2. Možnosti za uvrstitev v Avstrijo in Švico so minimalne, a to ni največja zamera, ki so jo očitali selektorju Oblaku, kakor to ni niti stanje na lestvici Mednarodne nogometne zveze - Slovenija je bila konec novembra na 77. mestu, devet mest nižje kot leta 2005 in 37 mest nižje kot leta 2004. Zaradi nezadovoljstva v zvezi z reprezentanco se je zamajal tudi stolček predsednika Nogometne zveze Slovenije (NZS) Rudija Zavrla, ki pa je na izredni skupščini 16. novembra dobil zaupanje in bo svoje delo opravljal do konca mandata. Dela z reprezentanco pa ne bo končal Brane Oblak, ki ga je Zavrl konec novembra odstavil s funkcije selektorja Slovenije.