Prejšnji teden so se razblinile tudi sanje, da je mogoče v Sloveniji izvesti agrarno reformo. Pravzaprav bi se "gozdni puntarji" lahko svojim bogokletnim namenom odpovedali že, ko je ustavno sodišče presodilo, da Cerkev, ko gre za gozdove in polja, ni fevdalec, ampak so ji košate smreke potrebne za golo preživetje na zemlji. Puntarji so torej po mnenju večine modrih mož v škrlatu izbrali napačnega nasprotnika. Sami so na koncu morali priznali, da tudi napačnega prijatelja. Nekoč jim je že odstavil ministra Tajnikarja in sesul mariborski TAM na drobne koščke, a so vseeno glasovali zanj, ker so mislili, da je med dvema slabima možnostima pač treba izbrati manj slabo. Zdaj naj bi jih izdal in izgubil njihovo zaupanje, čeprav so formalno na nasprotnih bregovih, v opoziciji. "S tem nas, dragi kolegi v LDS, potiskate v položaj, iz katerega bo vedno teže ohranjati našo pregovorno konstruktivnost," je, recimo, v zanj značilnih besednih rokavicah, a vendarle odločno prihajajoči čas ločitve napovedal Aurelio Juri (ZLSD). Zmago Jelinčič(SNS) je opazil, da imajo nekateri liberalni demokrati oguljena kolena in da se je LDS priključila klerikalnemu taboru in celo vzela njihovo zastavo v roke. Čas je, da druga stran, čeprav je še slabša, dobi priložnost voditi državo, je korak LDS, s katerim je pustila na cedilu prizadevanja "gozdne koalicije", da večina gozdov le ostane javna last, obžalovala tudi Polonca Dobrajc (SNS). "Morda bo ta druga stran vladala vsaj s stilom, kajti v LDS tudi stila nimate več!" se je glasila njena zadnja sodba, ko ji je Tone Anderlič (LDS) ponujal, naj se pridruži socialdemokratom.