Odmevi na Pahorjevo odločitev o imenovanju Dimitrija Rupla za svojega svetovalca so značilni za slovenski politični prostor. Še vedno se delimo na vaše in naše. Še vedno je prostor zastrupljen z radikalizmi vseh vrst. Apriorizem kot metoda dela je prisoten povsod. Vnaprej zavračamo vse tisto, kar ni naše. V svojih člankih sem večkrat izražal kritiko naše zunanje politike v času, ko je bil dr. Rupel zunanji minister. A bilo bi preveč enostavno, da za vse, kar nam ni bilo všeč, naprtimo krivdo zunanjemu ministru. Vlade, katerega minister je bil, so imele možnost odstaviti ministra, če ne izvaja politiko države. Tega niso storile in s tem so izražale podporo njegovemu delu. To je dejstvo! Zato so nekaterih odzivi na Pahorjevo odločitev povsem iracionalni. Pahor je politik, ki poskuša preseči stare delitve. Ki razume demokracijo in čas, ki je pred nami, drugače kot jo mnogi iz njegove stranke. Izjave o odstopu iz stranke, ki jo vodi, kažejo, da smo še vedno na pol poti k razumevanju vseh dogodkov in sprememb, ki so nujne. Izhajam iz družine, katere člani so že leta pred drugo svetovno vojno obsojani na ječo zaradi levičarskih idej. Iz družine, kjer je več mladih ljudi že prva leta vojne padlo v boju zoper nacifašizem. A dovolj mi je teh delitev, ki še vedno trajajo! Pred mlado generacijo prihaja obdobje velikih sprememb. Na vseh področjih. Od politike do znanosti. Ko se pojavijo politiki, ki vedo, da je v obdobju, ki prihaja, nujno sodelovanje vseh, ne glede na strankarsko pripadnost, se vedno pojavijo ravnanja, ki to skušajo preprečiti. V Sloveniji je preveč politikov, ki svojo prisotnost na politični sceni gradijo na starih zamerah, na sovraštvu vseh vrst.