Vsak dan je slikal na prostem; če je bilo treba, je hodil tudi po deset kilometrov, da je našel pravi motiv. Slikal je brez oklevanja, brez hrane in ljubezni. Svojo tehniko je tako izpopolnil, da je naslikal po eno delo na dan, včasih celo dve. V zadnjih desetih letih življenja je naslikal 900 slik in 1100 risb. Ni slikal zaradi želje po uspehu, moral je slikati, da bi se pomiril. »Živ je bil samo, kadar je delal. Nobenega osebnega življenja ni imel. Bil je stroj, slep slikarski avtomat,« je zapisal Irwing Stone. V Arlesu si je v trenutku živčnega napada odrezal uho in ga dal prostitutki Rachel, s katero se je občasno dobival. Vaščani, ki so ga že dotlej imeli za čudaka in so se mu raje izogibali, so ga poslej prezirali; v rumeni hiši ni mogel več živeti, zato je šel prostovoljno v umobolnico. Mučile so ga halucinacije. Umrl je 29. julija 1890, dva dni po tem, ko se je med slikanjem na prostem ustrelil v prsi. »Bil je velikan ... Padel je kot žrtev svoje ljubezni do umetnosti,« je ob njegovi krsti dejal doktor Gachet. •