N-gage je projekt, s katerim se je velika Nokia nakanila odrezati si delež ročnošpilavnega trga. Hibrid telefona, igralne konzole in glasbenega predvajalnika, temelječ na 3D grafiko vrtečem hardveru ter operacijskem sistemu Symbian, naj bi pred dvema letoma zadivil tako uporabnike telefonov kot e-nabijače. A pripetilo se je drugače. Ob nerazumljivostih prve verzije, ki so jo poslali na trg, se je križal še tako razumevajoč kupec: za menjavo kartice z igro si moral napravo razdreti, za pogovor si jo k ušesu tiščal postrani in si bil zato videti kot jedec girosov, ki je pomotoma zamenjal orifiko, nabor softvera pa je bil razočarajoč in drag. Naš testis v J124 upravičeno ni bil nič kaj pozitiven, a čeprav nas je nek piNOKIO obtožil, da smo trosili buče, smo sleherno njegovo izmišljotino argumentirano zavrnili. Leto pozneje je Nokia sama pokazala, da smo imeli prav, saj je dobavila prenovljeno verzijo QD, ki je spremenila točno tisto, nad čimer smo penili. Toda popoln kju di spet ni bil, saj je žrtvoval večpredstavne sposobnosti - z njim ni bilo mogoče sluhati stereo muzike in radia. Nobena verzija ni imela kamerice, ki je vendarle eden bistvenih delov modernih fončkov, medtem ko je pokončni zaslon čuden za to obliko zabave.