Čičeriko uporabljajo predvsem tisti ljudje, ki imajo težave s prebavili, s kislino, primerna je tudi za majhne otroke. Nadomešča meso, torej po njej radi segajo tudi vegetarijanci. Stroki čičerike imajo po eno zrno, cvetovi so neznatni. Čičerika izvira iz Sredozemlja in srednjega vzhoda do Indije. V Turčiji raste divja sorta. Je toplotno bolj zahtevna rastlina, za kaljenje rabi 15 stopinj Celzija. Rastlina je visoka 50 cm, zelo olistana in zelo pokrovna, zato je primerna za pokrivanje poletnih gredic, tudi veliko mase za zeleno gnojenje da, korenine pa moramo pustiti v zemlji, tako da jo odrežemo pri tleh. Cvetovi so beli in modro vijolični. Čičerika je tudi edina stročnica, ki dobro prenaša vročino, zato v Sloveniji najbolje uspeva v Prekmurju. Pomembno pri setvi je kolobarjenje, če jo vsako leto sadimo na isto mesto, se rade pojavijo bolezni. Mlada zrna so lažje prebavljiva, zato jo pobiramo že tri do štiri mesece po setvi. Uporabljamo jo za juhe, enolončnice, solate, prikuhe in kot dodatek k moki za beljakovinski kruh. Uporabljajo se tudi kalčki, ki so še večji vir beljakovin in rudninskih snovi, s tem, da uporabljamo kalčke dolge le pol centimetra.