V severnojadranskem prostoru imajo Benetke več kot tisočletno slavno pomorsko zgodovino, Trst in Reka pa sta pristaniško dejavnost začela aktivno opravljati od 18. stoletja naprej in pospešek dobila v drugi polovici 19. stoletja z graditvijo železniške povezave z zaledjem – z Dunajem in Budimpešto. Luka Koper je v primerjavi z njimi daleč najmlajše pristanišče, ustanovljeno leta 1957, tri leta za tem, ko je postalo dokončno jasno, da je tedanja Jugoslavija izgubila Cono A in z njo tržaško pristanišče, razvojni pospešek pa je dobilo po letu 1967 z zgraditvijo železniškega tira do Divače. Številke kažejo, da je med vsemi štirimi pristanišči Luka Koper danes v transportu blaga najhitreje rastoča. Od leta 1996 do 2006 je pretovor povečala s 6,5 na 14 milijonov ton, pomembno pa je, da se je v tem času preusmerila v pretovor blaga višje vrednosti. Tako je v zadnjih desetih letih skoraj početverila pretovor osebnih vozil (na 399 tisoč kosov) ter skoraj potrojila kontejnerski pretovor (na 220 tisoč enot). Tržaško pristanišče je sicer transportno skoraj triinpolkrat večje, toda od 48 milijonov ton pretovora v letu 2006 jih kar 37 milijonov ton odpade na pretovor nafte, medtem ko sta z Luko Koper po kontejnerskem pretovoru izenačena, po pretovoru avtomobilov pa je Luka Koper trenutno za okrog 10 odstotkov močnejša. Pristanišče v Reki je imelo precej smole v svoji zgodovini, saj ga je vsaka vojna odrezala od zaledja, podobno je bilo tudi v 90. letih. Danes je Reka transportno šibkejša od Kopra (10,9 milijona ton pretovora v letu 2006) ter večinsko usmerjena v pretovor nafte, medtem ko je pri pretovoru kontejnerjev tam, kjer je bila Luka Koper leta 2001 (94 tisoč enot). Beneško pristanišče v tovornem transportu danes ne pomeni prave konkurence Trstu, Reki ali Kopru, njegov večji pomen je v pomorskem potniškem prevozu.