Pred stotimi leti je v neki vasici blizu Ljubljane, tam za Rakovo Jelšo, bi rekli danes, odraščal nenavadno radoveden Tonček. Odkrival je svet okrog sebe, zanimala ga je bližnja in daljna okolica. Opazoval je oblake, ki so napovedovali hudo uro, v jesenskem času pa prinašali povodenj. Ta je skoraj vsako leto poplavljala vas in jo za nekaj dni odrezala od sveta. Hotel je vedeti, zakaj se vse to in še drugo dogaja. Mladostna radovednost je prerasla v znanstveno zanimanje in učeni mož je vse svoje življenje namenil raziskovanju in opisovanju svoje domovine. Slovenija takrat ni bila ne prirodna, ne politična enota, ne dežela, še manj samostojna država. Za prof. Antona Melika je bila Slovenija dežela, kjer prebivajo Slovenci, torej enota v narodnem smislu, ki je zato vredna samostojnega geografskega opisa. Sprejel je idejo preporodovcev, ki jim je Slovenija postala narodno politični ideal. Sledil je Petru Kozlerju, ki je pripravil prvi zemljevid in prvi zemljepisni pregled Slovenije že viharnega leta 1848, a je le-ta smel iziti šele leta 1861. Spremljal je prizadevanja Slovenske matice, ki si je začrtala prvi opis Slovenske zemlje leta 1865, a so od predvidenih 11 oddelkov izšli le štirje.