Večjo bera nas razveseli na mivki opuščenih solin in plaž, ki jih občasno preplavlja morje. Tam se bohoti nekaj slanuš, ki bi jih brez predsodkov in zadržkov lahko prodajali na najbližji tržnici. Nesporni prvak je vsekakor navadni osočnik, skrajno nenavadna, drobnemu drevescu podobna rastlina s sočnimi stebli in stranskimi poganjki. Za vztrajanje med morskimi prelivi se ima zahvaliti čvrstemu strženu, ki ga med jedjo ravno ne hvalimo, ampak to posebnost lahko obrnemo povsem v korist, če naredimo takole: rastline operemo, jim odrežemo korenine in jih cele skuhamo v malo vode, da se zmehčajo. Potem pripravimo malo zmehčanega masla, kar v poletni vročini ni posebna težava, ali oljčnega olja s česnom. Osočnik pomakamo v maslo ali olje in z zobmi snemamo slano zelenjavno meso s stržena, tako da na koncu ne ostane kaj več kot nekaj švohotnim zobotrebcem podobnih vejic. Osočniku je podoben členkar, ki je za razliko od njega trajnica in ima olesenela stebla ter se razrašča v bujnejši grmiček. Uporaben je na enak način.