Skleda se je hitro polnila s krvjo. Najpomembnejša moža darovanja sta vanjo pomakala prst in druge člane številne družine z njo mazala po čelu. Zid na dvorišču je postal bogatejši za rdeč odtis dlani. Ko se je kri odtekla, je vešči mesar nadaljeval delo. Najprej je odrezal glavo, bika odrl in se lotil razkosavanja. Ni minilo dolgo, ko je na tleh, v luži krvi, ležala le še velikanska koža. Ves postopek je potekal tako mehko in brez zapletov kot po nekakšni naravni poti, tako da ne pri številnih navzočih otrocih ne pri odraslih ni bilo čutiti nikakršnega odpora ali zgražanja. Ozračje je bilo preprosto praznično in veselo, kakor se za pomemben sveti dan spodobi.