Živeli ste in še vedno živite v vseh treh svetovih. Vsak od njih je potešil eno od vaših najglobljih hrepenenj, vendar ste morali v vsakem od njih, podobno kot Pepelkine sestre, z ostrim nožem odrezati del sebe, da ste se lahko stlačili v premajhen kalup. Nato je del, ki ste ga zatajili, začel tako neskončno boleti, da ste zavrgli čeveljce, tudi kar je bilo dobrega v njih, zabrisali sledi za seboj in se poskušali prestaviti v nov svet. Tako je zdaj vaš "notranji svet" skrpucalo, sestavljeno iz treh različnih svetov, od katerih je vsak za vas po svoje pomemben – če to priznate ali ne – toda eden k drugemu se ne prilegajo. Duhovna rast se ne meri po tem, kolikokrat na dan meditirate in molite, marveč po tem, koliko truda vložite v to, da razberete pomen dogodkov v svojem življenju, kako ste pozorni na podrobnosti, kako natančno izdelate svoj notranji svet. Na mizi imate vse polno gradiva: ne zavrzite ga v koš pozabe kot zastarelo modo. Vaš prvi svet, svet odvisnice od odnosov, vas uči, da je resda zelo pomembno pomagati drugim, vendar pri tem ne gre zanemariti odgovornosti do sebe. Drugi, zasvojenski hedonistični svet, ki je logični odgovor na otroštvo ob alkoholiku, vas uči, da morate poskrbeti tudi za svoj užitek, da je tudi to pomembno, vendar pri tem ne gre zanemariti odgovornosti do sebe. In da si je treba tudi kaj odpustiti. Tretji, duhovni religiozni svet, vas uči, da se je v življenju pomembno ukvarjati z višjimi cilji, ne pa stremeti samo do konice lastnega nosu in polnega trebuha, vendar pri tem ne gre pozabiti na lastna merila in odgovornost do višje sile. In da ljudje, ki v vas vidijo slabo in grešno bitje, ne ljubijo, ampak se bojijo.